Poročilo z Google Retail konference, 2. del

V prvem delu poročila z Google Retail konference smo šli čez nekaj temeljnih sprememb in trendov v internet in retail industriji. Sedaj pa h konkretnejšim temam.

Kvalificirana ciljna publika (Qualified Audience)

Nisem prepričana, če je moj prevod O.K., zato bom raje uporabljala izraz Qualified Audience.

Podatki nas pogosto presenetijo

Povej, kaj meniš:

  • Kolikšen je % ljudi, ki kupujejo izdelke za otroke, pa živijo v gospodinjstvu brez otrok?
  • Kolikšen je % žensk, ki „raziskujejo“ in iščejo dodatne informacije o  športnih izdelkih na mobilnih telefonih?
  • Kolikšen je % žensk, ki „raziskujejo“ in iščejo dodatne informacije o  izdelkih za obnovo stanovanja in popravilo reči doma na mobilnih telefonih?
  • Koliko t.i. spletnih vplivnežev (influencers) je bilo moških na področju izdelkov za nego kože in telesa v zadnjih 6 mesecih?

Zapiši v komentar, kaj meniš, koliko? Odgovore ti zaupam … hehe, po oglasih. Da, presenetljivi so!

Bistvena vprašanja za nas

google-retail5

Kako?

  • določimo vsebinsko strategijo in kvalificirano ciljno publiko
  • povečamo prepoznavnost z dobrimi vsebinami (storytelling)
  • postavimo marketinško strategijo
  • gradimo prepoznavnost na vseh možnih “zaslonih” in s tem povečamo doseg
  • analiziramo in merimo, izboljšujemo in ponovno testiramo

google-retail6

Google Consumer Barometer

Potrošniške raziskave so izredno pomembne. Uspešna podjetja in blagovne znamke jih redno spremljajo in strateško vplivajo na poslovne modele. Google Consumer Barometer (GCM) je preprosto orodje, s katerim dobiš vpogled v uporabo interneta po svetu, tudi v Sloveniji. Kakšna je metodologija zajema podatkov, si lahko prebereš tukaj. Seveda so pomembne tudi profesionalne, naročene in specializirane raziskave, a z GCB lahko dobiš hitro in enostavno pomemben vpogled.

Nekaj zanimivih rezultatov GCM za Slovenijo

Katere naprave uporabljamo v Sloveniji?

google-retail11

Kako v Sloveniji uporabljamo več naprav (tudi TV) hkrati:

google-retail7

google-retail8

Kako gledamo TV?

google-retail9

Ali ob televiziji hkrati uporabljamo še druge naprave?

google-retail10

Kako uporabljamo internet in za kaj?

google-retail12

Tega je ogromno, na strani GCB lahko dobiš še veliko zanimivih informacij. Samo še tale…

Kje so potrošniki prvič videli oglas za izdelek, ki so ga kupili in si ga zapomnili?

google-retail13

Online, ha!

Poleg raznih brand trackerjev je lahko GCB zagotovo izredeno pomeben vir strateških usmeritev v podjetju, še posebej za digitalni del in sodelovanje z drugimi prodajnimi kanali.

Kaj pa uporabniki, poleg informacij, iščejo na spletu?

Zabavo in navdih.

google-retail14

Si opazil/a, da so v zadnjem času oglasi izrazito čustveni, se osredotočajo na občutke, srečo, dosežke?

Moji streami na Facebooku in Twitterju so bili polni s tem oglasom. To je zgodba z izredno močnimi emocionalnimi sprožilci:

Ravnokar poteka eden največjih biznisov – olimpijske igre. Poglej ta občutja, Coca-Colini kampanji pa sta poimenovani Zlati občutki in Zlata dejanja:

In ta:

Poučen, zanimiv, v videu pa so že direktne povezave do izdelkov, ki jih lahko kupiš, Gilette:

Youtuberji

Zdaj smo prišli do t.i. “youtuberjev“. Tudi vaš najstniški sin ali hči preživi ure in ure z gledanjem youtubarjev? Se zavedaš, da so ti youtubarji zelo zelo vplivni , so t.i. “shopping infulencer-ji“?

Več je zapisanega tukaj, s primerom nekaj kampanj, ki so jih naredile blagovne znamke z You Tube vplivneži, tu je primer z Andrew Halesom, ki ima več kot 2 milijona naročnikov na svojem You Tube kanalu:

Kar vprašaj svojega najstnika/najstnico, kdo je PewDiePie! 47 milijonov naročnikov na You Tube kanalu.

Ali imamo v Sloveniji prave youtuberje? Imamo!

Slovenska tvitosfera predlaga naslednje: Nika Erculj (skoraj 300.000 naročnikov, jutuba v angleščini), Barbara4u2c (skoraj 20.000 naročnikov, jutuba v angleščini), Luka Marcetiča (11.000 naročnikov),  Gojko Ajkula (skoraj 43.000 naročnikov), ter ogromno gejmerjev. Slednji imajo zelo visoko število naročnin in so definitivno zanimivi, če ciljamo določeno ciljno skupino.

  • 64% kupcev pravi, da je Youtube influencer vplival na njihovo nakupno odločitev.
  • 40% kupcev pravi, da so ob in po ogledu videa na You Tubeu obiskali trgovino ali spletno stran blagovne znamke.
  • 62% ljudi si je ogledalo unboxing videe v fazi raziskave izdelka pred nakupom.

Kako se torej odločajo hiper informirani kupci?

Nakupovalna pot se je spremenila. Zeeeh, nič novega, to že vemo. Spomnimo:

google-retail15

Faza raziskave v nakupnem procesu se je preselila na online.

google-retail16

Digital že zelo in bo še bolj vplival na nakupne odločitve.

google-retail17

Dejstva:

Povprečno smo uporabniki na mobilnem telefonu 3 ure na dan, telefon čekiramo 150x dnevno.

Google že beleži veliko večje število iskanj na mobilnih napravah kot na desktop računalnikih.

google-retail18

90% iskanj o odpiralnih časih trgovin se izvrši na mobilnih napravah.

26% spletnih nakupov se že zgodi na mobilnih napravah.

Hiper informirani kupci gredo torej na splet po informacije. Kako iščejo informacije?

google-retail19

Mobilni telefon je postal naš osebni svetovalec, vedno je tukaj in je zabrisal meje med online in offline.

Danes:

google-retail20

Nekoč:

google-retail21

Kaj je tu novega?

google-retail22

Nekoč smo vsi dobili enak oglas. Danes pa je nekaj bistveno drugače: 1. uporabniki dobivamo personalizirane oglase in 2. dobivamo remarketing oglase.

Odgovor je na dlani:

google-retail23

Povzetek

Gonilna sila sprememb so ljudje, ki so ves čas nakonektani, uporabljajo več različnih naprav in morajo biti ves čas seznanjeni z informacijami.

Mobilni telefon je postal naš “osebni nakupovalni svetovalec”, distinkcija med online in offline je vedno manjša in vedno bolj zamegljena. Tudi oglaševanje se je spremenilo.

Ciljna publika ni nujno vedno tista, za katero predvidevamo, da je “naša”, spremljanje tržnih raziskav je pomembo.

***

Kaj pa ti meniš, kako se spreminjajo blagovne znamke, poslovni modeli in načini oglaševanja v zadnjem času? Spremljaš trende in iščeš nove poti in načine? Kako, povej v komentarju spodaj!

****

V naslednjem zapisu ali zapisih pa še o tem, kako je veliki okoreli Macy*s spremenil poslovni model zaradi online-a, pa nekaj o globalnih ekonomskih trendih, vplivu demografskih sprememb, uporabniški izkušnji – sploh na mobilnih napravah, o Dynamic Responsive Ads-ih, pa vse do tega, kako moramo poseči dlje od zadnjega klika.

Poročilo z Google Retail konference, 1. del

google-retailJunija sem bila povabljena v Dublin, na #retailgoogle konferenco.

To je bil nedvomno najbolje organiziran dohodek, na katerem sem kdaj bila. Izredna organizacija, odlične govornice in govorci, veliko poučnih primerov iz prakse, predstavitev pomembnih trendov v industriji, Googleovih novih orodij in pa tudi druženje z ljudmi iz panoge.

Program je bil premišljen, moderiral ga je suvereni in izredno duhoviti Scott Field. Vsako predavanje je imelo povzetek, rep in glavo, odlično strukturo in izhodišča za naslednje predavanje, res premišljeno pripravljeno in povezano.

Najprej si, ob prihodu v Googlov kompleks v Dublinu navdušen-a nad Googleovo (vsaj navidezno) učinkovitostjo. Od kopice ljudi, ki so tekom konference na voljo za kar koli, od intenzivnega anketiranja o zadovoljstvu, pa do držanja vrat, strežbe, povezovalcev, obilice odlične hrane, pijače, sadja, do drobnih pozornosti in zelo prijetnega okolja. Prav na vsako malenkost so mislili in prav nič ni šlo narobe.

No, Google gosti takšne konference kar naprej in tukaj res obvladajo: z izobraževanjem svojih strank in malček razvajanja najbolj učinkovito dosežejo, da njihove storitve in servise tudi uporabljamo. Dobro se namreč zavedajo, da če smo naročniki zadovoljni in uspešni, da so potem to lahko tudi oni.

Konferenca je imela tudi svojo mobilno aplikacijo, ki nas je udeležence povezovala, v njej so bila razna obvestila, obilo kratkih anket, mnoge celo “real time” – sproti, v času predavanj in so bili rezulti komentirani takoj.

Skušala sem strniti v krajše povzetke najpomembnejše točke konference, moje končno poročilo ima namreč kar 124 slajdov in verjemi, to je bilo nadvse težko delo. Opravičujem se tudi za neprevedene izraze in internetščino.

Rdeča nit konference nas je peljala skozi 4 glavne sklope “See – Think – Do – Care“, saj AIDA model (Awareness – Interest – Decision – Action) postaja zastarel.

google-retail2

Google že dolgo ni več samo iskalnik

Čeprav imaš morda občutek, da se razen Pokemon Go trenutno ne dogaja nič presenetljivo vzemirljivega, internetni svet naravnost brbota in se dogajajo velike spremembe. Če pogledamo že sam Google: ta že dolgo ni več samo iskalnik, temveč postaja naš osebni pomočnik. Samo hiter pogled, kam se razvija Google in njegovi sateliti:

  • Predictive search
  • Voice search
  • Deep machine learning
  • Samodejni odgovori na emaile (ja, resno!)
  • Postaja platforma.

Mobilno

Živimo v času mobilnih telefonov. Povprečno pogledamo uporabniki na mobilni telefon 150 x dnevno. Dejstvo je, da uporabniki ne gremo več na mrežo (online), ampak zdaj ves čas živimo online. Nakonektani smo 24/7.

google-retail3

Kaj to pomeni za nas, oglaševalce in retailerje?

  • Ne obstaja več online in offline prodaja. Ločnice ni več. Prav vsaka prodaja ima v sebi nekaj digitalnega.
  • Ljudje najprej naredimo raziskavo na internetu in nato gremo v trgovino naravnost po izdelek, katerega smo se namenili kupiti. Ni več sprehajanja po fizičnih trgovinah, pregledovanje opcij ob nakupu ampak vse to opravimo že online (footfall decline 53%).
  • A 84 – 90 % prodaje še vedno zgodi v fizičnih trgovinah. Le da bo na te nakupe vplivala online raziskava, in to v 60%.
  • Oglaševalci v poplavi vsebin, oglasov in aplikacij, lovimo t.i. mikro trenutke (micro moments), poglej:

Povezovanje online/offline, vpliv

Google že zelo intenzivno dela na povezovanju online in offline spremljanja kupcev. Večno vprašanje namreč je, na katerega zaradi številnih dejavnikov ne moremo vedno najbolj točno dogovoriti: koliko so aktivnosti na digitalu, npr. točno določeni oglasi ali vsebine – dejansko res pripeljale/pripeljali v trgovino? Predvsem – koliko teh in analizo, kakšni so bili njihovi nakupi?

Nizke cene, popusti ali nakupovalna izkušnja?

Nakupovanje je bilo nekoč izkušnja. Sedaj pa prodajalci ponujamo izdelke po najnižjih cenah in popuste vseprek. Prodajalci se moramo vrniti nazaj – k izkušnji. Za preživetje pa moramo razmišljati kar se da inovativno.

Nazaj k mikromomentom, izzivi

Kupce dosegamo preko mikromomentov. A število kupcev je veliko (multimoments). Kako jih lahko dosežemo? Ljudje pa smo ves čas online in to ne samo na eni napravi. Model se je spremenil, kako torej obdržimo zavedanje, percepcijo (awareness), če je razpršenost velika?

Povzemimo: oglaševalci pridemo do uporabnikov na več različnih točkah -> teh točk je ogromno -> naša sporočila se porazgubijo. Torej imamo nove izzive -> natančne segmentacije in ali potrebujemo še več frekvence in še več dosega?

Ker? Ker že dolgo ne obstaja več: “Kupite naše izdelke, mi smo na billboardu” miselnost.

billboard

Vir zgornje slike.

Spremembe modela

Nekoč push-pul model, ki je s pojavom družabnih omrežij in internetov postal zastarel, se spreminja sedaj v neskončen push – pull – push – pull – push … itn. Tudi lijak blagovne znamke se je spremenil, kar predstavlja blagovnim znamkam nov izziv. Awareness je push, oglaševalci pa potrebujemo engagementpull.

google-retail4

Vsebine

Vsebine so v sedanjem času izredno pomembne. Saj enostavno velja: bolj, kot so ljudje navdušeni nad sporočilom, bolj se bodo angažirali (enagagement).

Odličen primer t.i. curation driven content-a je poljska blagovna znamka Castorama, ki je samo v 2 letih zgradila blagovno znamko z več kot 1,5 mio naročnikov in to samo na You Tube. Kako? Z relevantnimi vsebinami. Poglej:

Mimogrede: ob vsem hajpu okoli Facebooka, Twitterja, Instagrama in ostalih, oglaševalci premnogokrat pozabljamo (well, pozabljate, ker jaz ne :-)) na You Tube. Ima neverjeten doseg, veliko oglaševalskih orodij. Mlajši gledajo You Tube veliko več kot TV, kar 19% jih sploh nima več televizije. Kje pa je še vedno največ daleč oglaševalskega budgeta? No, res pa je, da ima televizija še vedno največjo efektivnost. A kako dolgo?

Povzetek

Gonilna sila sprememb so ljudje, ki so ves čas nakonektani, uporabljajo več različnih naprav in morajo biti ves čas seznanjeni z informacijami.

Mobilni telefon je postal naš “osebni nakupovalni svetovalec”, distinkcija med online in offline je vedno manjša in vedno bolj zamegljena. Tudi oglaševanje se je spremenilo.

***

Kaj pa ti meniš, kako se spreminjajo blagovne znamke, poslovni modeli in načini oglaševanja v zadnjem času? Spremljaš trende in iščeš nove poti in načine? Kako, povej v komentarju spodaj!

****

V naslednjem zapisu ali zapisih pa še o qualified audiences, vsebinskih strategijah, storytellingu, kako voziti med različnimi zasloni (desktop, tablet, mobile), o zanimivih podatkih potrošniškega barometra, kaj dejansko uporabniki iščejo na spletu, o t.i. youtuberjih, kako se odločajo hiper informirani kupci, zakaj postaja mobile tako pomemben, kako je veliki okoreli Macy*s spremenil poslovni model zaradi online-a, pa nekaj o globalnih ekonomskih trendih, vplivu demografskih sprememb, uporabniški izkušnji, o Dynamic Responsive Ads-ih, pa vse do tega, kako moramo poseči dlje od zadnjega klika.

V in iz službe – s kolesom

Izgleda, da se bližajo županske volitve, saj so v naši provinci začeli besno asfaltirati in urejati ceste. Danes so tako zaprli (res ornk dotrajano) krožišče pri Podgorju, ki ga urejajo na novo.

Še sreča, da sem bila danes v službi s kolesom, saj mi ni bilo treba narediti velikega ovinka proti Mengšu, ampak sem s kolesom lahko ubrala bližnjico.

Zjutraj sem švignila mimo gradbišča, kjer sem (mona jast) uničila frišno oprane allstarke, ko sem tacala po smoli, s katero je bilo premazano cestišče. Nazaj grede pa so zaprli krožišče že precej dlje in sem se s kolesom zapeljala čez Križ, mimo ribnika, čez gozd in po zgornji Podgorski cesti proti domu.

Ker so počitnice in je starejša polovica otrok na Metalcampu (srčno upam, da ne prideta potetovirana domov), mlajša polovica pa doma uživa in ni nobenih obveznosti (govorilne ure, glasbene, koncerti…you name it), se mi sploh ni mudilo domov in sem si privoščila ležerno in prijetno kolesarjenje. Z vmesnimi skoki s kolesa in fotkanjem žita (ali ječmena ali rži, ma kdo bi vedel), pa orehov (dreves), ringlojev, čebelic, otrok, ki so čofotali v ribniku in divjih oblakov nad poljem.

Evo fotkice, narejene so s telefonom, zato ne šinfaj.

Oblaki in ta reč z glutenom:

 

S kolesom iz službe

Continue reading V in iz službe – s kolesom

Na Vis z gliserjem

Nekaj družin, ki že leta hodimo skupaj v isti kamp, smo se zmenili in rentali 2 velika gliserja ter jo pičili na izlet na Vis. Štartali smo zgodaj zjutraj, ko je bilo morje še mirno in šli najprej ob viški obali naokoli ter na zajtrk v Komižo. Prekrasno in živahno mestece je. Pa tudi obala je z morske strani atraktivna z vsemi pečinami in jamami.

_DSC0017

Continue reading Na Vis z gliserjem