Recept za medenjake, za te tamehke, si moram tukaj ponovno zapisat.
Danes sem dolgo iskala recept v mojem predalu s “piltki, recepti in kramo manjših dimenzij”. Našla sem vsaj 3 recepte za medenjake, pa potem nisem vedela, kateri je tisti pravi. A sem imela srečo: sem izbrala pravega in jih spekla po tapravem receptu, takem, kjer so medenjaki že takoj mmmmmmehki.
Sestavine so naslednje:
- 500 g polnozrnate moke
- 500 g bele moke
- 250 g medu
- 250 g masla
- 250 g rjavega sladkorja
- 6 jajc
- 1 vrečka pecilnega praška
- 2 vrečki (cca 50g) začimb za medenjake Kotanyi, no sama uporabljam Sonnetor mešanico, kjer zadošča 1 zavojček
- sol
V eni skledi zmešaš moko, začimbe in pecilni prašek.
Ločiš jajčne rumenjake in beljake ter trdo stepeš beljake.
V drugi skledi penasto stepeš rumenjake, sladkor in omehčano maslo. Doliješ med in nato postopoma in z nežnim mešanjem dodajaš lepljivemu pocu zmes suhih sestavin in beljakov.
Če je zmes preveč pocasta, mirno dodaj še malo moke. Vse skupaj še malo nežno zgneti, naredi 3 ali 4 bunke, jih zavij v prozorno folijo in daj v hladilnik vsaj za pol ure.
Medenjake narediš najhitreje tako, da testo rolaš v kroglice in jih med dlanmi malo stisneš. Položiš jih na pekač na peki papir in jih pečeš pri 180 stopinjah 10-15 minut. Malo jih opazuj, da se ti ne zažgejo. Med peko se rahlo dvignejo.
Če imaš več časa in otroci še radi packajo s testom, posipaj moko po pultu in nežno (brez pritiskanja) razvaljaj testo na približno 5 mm debelo. Z modelčki izreži oblike in jih peci enako, kot taokrogle. Pazi le, da so približno enake velikosti in debeline, sicer se manjši in tanjši radi zažgejo.
Ko so pečeni, jih ohladi na rešetki. Zdaj jih lahko okrancljaš, če se ti da pacati z belimi beljakovo-limonino-sladkornimi čačkami ali celo z obarvanimi.
Meni ta okraševalni del ponavadi ne uspe, saj otroci medenjake najraje pojedo ponavadi še vroče s pladnja.
V letošnje medenjake sem dodala žlico pravega kakava in še malo več cimeta, zato je njihova barva temnejša. Ker sem dodala manj sladkorja, pa tudi med ni bil preveč sladek, je bil tak pravi, gozdni, sem jih ohlajene posipala s sladkorem vprahu.
En praznični nasvet: s slamico naredi v medenjake luknje in jih lahko potem uporabiš za dišeče okraske na novoletni jelki. Lahko jim dodaš lepe trakce ali rafijo, jih zaviješ v staniol in podariš.
Zakaj jim rečem mehki medenjaki? Če delaš tiste prave medenjake, so le ti trdi ko kamen in jih moraš imeti zaprte v kovinski posodi nekaj tednov, da se omehčajo. Ti pa so takoj za pojest. In prav je tako.
p.s. ta mehkost je kriva, da jih je do večera že zmanjkalo.