V in iz službe – s kolesom

Izgleda, da se bližajo županske volitve, saj so v naši provinci začeli besno asfaltirati in urejati ceste. Danes so tako zaprli (res ornk dotrajano) krožišče pri Podgorju, ki ga urejajo na novo.

Še sreča, da sem bila danes v službi s kolesom, saj mi ni bilo treba narediti velikega ovinka proti Mengšu, ampak sem s kolesom lahko ubrala bližnjico.

Zjutraj sem švignila mimo gradbišča, kjer sem (mona jast) uničila frišno oprane allstarke, ko sem tacala po smoli, s katero je bilo premazano cestišče. Nazaj grede pa so zaprli krožišče že precej dlje in sem se s kolesom zapeljala čez Križ, mimo ribnika, čez gozd in po zgornji Podgorski cesti proti domu.

Ker so počitnice in je starejša polovica otrok na Metalcampu (srčno upam, da ne prideta potetovirana domov), mlajša polovica pa doma uživa in ni nobenih obveznosti (govorilne ure, glasbene, koncerti…you name it), se mi sploh ni mudilo domov in sem si privoščila ležerno in prijetno kolesarjenje. Z vmesnimi skoki s kolesa in fotkanjem žita (ali ječmena ali rži, ma kdo bi vedel), pa orehov (dreves), ringlojev, čebelic, otrok, ki so čofotali v ribniku in divjih oblakov nad poljem.

Evo fotkice, narejene so s telefonom, zato ne šinfaj.

Oblaki in ta reč z glutenom:

 

S kolesom iz službe

Continue reading V in iz službe – s kolesom

Na Vis z gliserjem

Nekaj družin, ki že leta hodimo skupaj v isti kamp, smo se zmenili in rentali 2 velika gliserja ter jo pičili na izlet na Vis. Štartali smo zgodaj zjutraj, ko je bilo morje še mirno in šli najprej ob viški obali naokoli ter na zajtrk v Komižo. Prekrasno in živahno mestece je. Pa tudi obala je z morske strani atraktivna z vsemi pečinami in jamami.

_DSC0017

Continue reading Na Vis z gliserjem

Ništa kontra Splita

Že leta se vozimo čez Split, hop na trajekt in ća za Hvar in ća za nazaj in čim prej domov. Letos pa smo si lepo vzeli en dan in se šli potepat po mestu, kot tapravi turisti.  Ni odveč omeniti, da smo si za to izbrali ravno najbolj vroč dan v juliju. Huh, je buhtelo v tistem betonu in kamnih.

Spodaj, v kleteh Dioklecianove palače bi bilo prav prijetno,  če ne bi pasje smrdelo. No, mačje smrdelo. Sicer je potep po zgodvinskih ostankih prav lušten in zanimiv, Split ima kaj pokazati.

No, pa tudi Split ni več, kar je bil: recimo, če se ti zaluštajo čevapi, ti pa imaš na voljo en sam hipesteraj: smutiji vsepovsod, vegi bistrojčki in pa burgerji. Vila Spiza je imela sicer v ponudbi čist hude filane paprike, a kaj, ko so bile mize zasedene za 2 uri naprej, pa vse so bile za 2 osebi. Nič, smo pa šli na burger in smuti.

S taveliko hčerko sva ujeli razstavo Vladimirja Doduga Trokuta in nekaj Picassojevih bikoborbv mestni galeriji.

Nekaj fotk je spodaj, ma je bilo prevroče tudi za fotkat.

_DSC0224

Continue reading Ništa kontra Splita