What now?

Ugotovila sem, da že precej več kot eno leto nisem ničesar napisala semle.

Priznam, malo sem pozabila, da ta blog še obstaja, in ko je včeraj prišel račun za domeno in hosting, pa – saj veš “should I stay or should I go”. Sem mu dala še eno šanso, pa da vidimo…

Verjetno mi ne bi škodilo, da začnem spet pisati. V tem času, ko bolj čučkamo doma in mi že samo pot do službe da filing “vauuuuu potujem!!!” sem razmišljala, da bi naložila gor lepe fotke iz potovanj prejšnjega leta in letos do konca februarja, saj sem se precej potepala po jadranskih, italijanskih in nemškogovorečih področjih ter posnela nekaj lepih fotk s telefonom. A naj kaj objavim, ali je to “bilo pa prošlo” in naj ostane v nekem drugem času?

No, vmes sem tudi menjala telefon. Priznam: s Huawei P30 Pro se da delat FANTASTIČNE fotke.  Noro dobre fotke. Kot da nekako niso moje, saj jih umetna inteligenca lepo polišpa in uštima, da izgledajo, kot da niso s tega sveta. Huaweizverino sem dala hčeri, in šla nazaj na manjšega jabolčka, ker mi Android zelooo ni ustrezal.

Sedaj sem malo nesrečna: imam telefon s shitty kamero, moj dobri stari Nikon D90 pa tudi jemlje slovo. Počasi mu odpovedujejo razni deli in že en čas imam na nakupovalnem spisku en luškan majhen brezzrcalnik. Ampak kaj, ko me vlečejo dol objektivi od DSLRja (bi jih še vedno rada uporabljala), cene brezzrcalnikov – no, vedno kaj bolj prioritetnega pride vmes: je crknil pralni stroj, pa olje je bilo treba kupit, pa lani sem praznovala okrogli rojstni dan, pa…

Vmes sem bila tudi na začetnem tečaju pri Arnetu Hodaliču. Sem dobila najhudejše darile (bone za Arnetove tečaje) za svoj okrogli rojstni dan lani, ki se ga ne omenja pri ženskah te starosti in lahko rečem samo PRIPOROČAM! Na tem tečaju sem res uživala. Pa še Markotovo surfaško fotko je pohvalil. Arne approves! Čeprav je bila slikana, khm, na avtomatiki. Nič rihtanja zaslonk, pa tega.

No, letos oktobra sem se prijavila še na nadaljevalni tečaj pri Arnetu in Katji. Ta je na terenu in potem na Photoshopu. Tu fejkanja več ni! Zdaj bom morala res enkrat in dokončno osvojit to zaslonko.

Wish me luck!

 

 

 

Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Včeraj sem imela priložnost opazovati nakupovalno izkušnjo, ki me je resnično fascinirala in navdušila.

Najprej malo ozadja

V enem od športnih hipermarketov sem pred tedni kupovala nove smučarske čevlje, po domače “pancerje”.

Pri nakupu sem naredila nekaj tipičnih napak:

  1. Zraven so bili otroci, ker smo šli po nakupih tudi zanje in saj veste, ko postanejo nestrpni, zdolgočaseni, utrujeni, postanejo tudi tečni in se začne z vsem muditi. Tako se pomerjanju smučarskih čevljev nisem dovolj temeljito posvetila tudi sama. Obula sem čevlja, imela dober občutek in to je bilo to in že smo šibali k blagajni.
  2. Naslednja, verjetno ključna napaka je bila ta, da sem kupovala smučarske čevlje v trgovini, kjer ni bilo na spregled nobenega svetovalca ali prodajalca. Če pa že slučajno ujameš kakšnega, ga druge stranke vlečejo na svoje konce in se ti ne posveti popolnoma. Poleg tega ti prodajalci niso specializirani za posamezna športna področja in niso dovolj kompetentni pri svetovanju. Se vam je že zgodilo, da vam je prodajalec v takih velikih trgovinah trdil, da ima točno tak izdelek on doma in ga uporablja? Tako se mi je npr. zgodilo v eni od velikih trgovin z elektroniko in gospodinjskimi aparati, ko sem kupovala novo televizijo, da mi je isti prodajalec pri vsakem novem obisku trgovine trdil, da ima točno ta model (ki je bil vsakič drugi) doma in da je ta res super.
  3. Smučarski čevelj sem pomerjala dopoldan, ko so noge še “sveže” in niso otekle, kot so rade popoldan.
  4. Smučarskih čevljev nisem nato preverila še doma, ampak so v vsakodnevnem hektičnem dogajanju ostali v škatli in čakali na prvo smučarijo.

In realnost je pokazala zobe (drama)

V decembru smo šli s prijatelji na prvi ski opening in takoj, ko sem obula nove smučarske čevlje ugotovila, da to ni to. Pancerji so me namreč zverinsko tiščali in tudi zapreti jih nisem mogla na zgornjih dveh sponkah. Kako je to mogoče, če pomeriš čevelj in vse štima, potem pa ti čevelj ni več prav? No, pozneje izveš, zakaj… Pancerja sta me tako tiščala, da sem imela noge otrple in sem skoraj zajokala zaradi bolečin (pa nisem cmera jera).

Poskušala sem malo hoditi po parkirišču gor in dol, da se malo zmehčajo in noga privadi, seveda so se pri tem pancerji umazali in tudi plastika je bila takoj opraskana. Ni šans, da lahko takšne vrnem nazaj v trgovino. Nikjer jih ne bi vzeli, lahko jih grem samo prodajat na bolho. V vsakem primeru bi bila na izgubi, saj so bili pancerji višjega cenovnega razreda in bi tisti, ki išče le te na bolhi raje kupil nove, saj cene ne bi mogla bistveno spustiti.

Dobro je, da sem imela s seboj še stare pancerje, tako da sem vseeno lahko smučala. Pa vendarle sem pametna punca, pih!

Kaj je torej rešilo mojo zagato in kako?

Pred leti je znanec omenjal, da je imel težave s pancerji in da jih je nesel razširiti in prilagoditi po svoji meri. Nekje v spominu sem imela, da je podjetje v Višnji Gori, to je pa tudi bilo vse. Lotila sem se guglanja in dobila take rezultate.

Oh, za prilagoditev smučarskih čevjev so potrebne rezervacije terminov? Jaz pa potrebujem smučarske čevlje jutri. Vseeno sem nekaterim podjetjem napisala email, a le od enega v roku 24 ur prejela odgovor, da se ni potrebno naročiti in naj se kar oglasim.

Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Resno in dobesedno!

S svojimi pretesnimi pancerji sem se odpeljala dobre pol ure daleč. Veliko parkirišče pred majhno zasebno trgovino je bilo popolnoma zasedeno. Skozi vrata so hodili ljudje s smučmi in pancerji v rokah, torej sem na pravem mestu. Ok, sezona je, očitno imajo dober smučarski servis. Ko sem stopila v trgovino, je sledil prvi šok: v trgovini je bila množica ljudi.

Continue reading Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Poročilo z Google Retail konference, 3. del

V prvem delu delu poročila z Google Retail konference smo šli čez nekaj temeljnih sprememb in trendov v internet in retail industriji. V drugem delu smo se ukvarjali s podatki, rezultati raziskav ter govorili o tem, kako se odločajo hiperinformirani kupci. Mobilni telefoni so postali naši “osebni svetovalci”, močno se spreminja oglaševanje.

Kako se je 150 let star in zelo konzervativen retailer prilagodil

Ameriški Macys je temeljito analiziral svoje kupce, kaj počnejo online in offline ter ugotovil, da so kupci, ki uporabljajo več različnih kanalov zanje najbolj dragoceni.

Če kupec pride z mobilnika in primerja cene ali izdelke med seboj, je verjetnost, da bo naredil konverzijo precej višja. Ti kupci so tudi imeli precej višjo vrednost nakupne košarice.

Na osnovi rezultatov je Macys prilagodil celoten poslovni model. Poglej video:

Kaj pomenijo vse te spremembe za retail industrijo?

Continue reading Poročilo z Google Retail konference, 3. del

Nova Zibelka

Draga obiskovalka ali obiskovalec,

blog zibelka.si je izgubil svoje prvotno strežniško domovanje in skoraj 10 let vsebin. Prav mi je, ko sem pa delala backup na strežnik 🙂

No, ne bomo sekirali (edino recept za vanilijeve rogljičke bom res pogrešala), začenjam znova. Malo moram tole še spedenat, najdet kakšen lušten tempeljt, nainstalirat par vtičnikov in gremo naprej.

Če še spremljaš blog v kakšnem RSS feedu, si prosim prestavi zibelka.si/blog na zibelka.si. Ne bo več kompliciranja 🙂

To je to.