Že leta se vozimo čez Split, hop na trajekt in ća za Hvar in ća za nazaj in čim prej domov. Letos pa smo si lepo vzeli en dan in se šli potepat po mestu, kot tapravi turisti. Ni odveč omeniti, da smo si za to izbrali ravno najbolj vroč dan v juliju. Huh, je buhtelo v tistem betonu in kamnih.
Spodaj, v kleteh Dioklecianove palače bi bilo prav prijetno, če ne bi pasje smrdelo. No, mačje smrdelo. Sicer je potep po zgodovinskih ostankih prav lušten in zanimiv, Split ima kaj pokazati.
No, pa tudi Split ni več, kar je bil: recimo, če se ti zaluštajo čevapi, ti pa imaš na voljo en sam hipesteraj: smutiji vsepovsod, vegi bistrojčki in pa burgerji. Vila Spiza je imela sicer v ponudbi čist hude filane paprike, a kaj, ko so bile mize zasedene za 2 uri naprej, pa vse so bile za 2 osebi. Nič, smo pa šli na burger in smuti.
S taveliko hčerko sva ujeli razstavo Vladimirja Doduga Trokuta in nekaj Picassojevih bikoborb v mestni galeriji.
Nekaj fotk je spodaj, ma je bilo prevroče tudi za fotkat.
