Prodam Renault Scenic

UPDATE: Avto je prodan.

S težkim srcem prodajam krasen Renault Scenic, letnik 2007. Imenuje se Veronika (dolga zgodba, je pa v zvezi z njenim francoskim poreklom).

Veronika je vsa ta leta pridno in neumorno prenašala mene v službo in nazaj ter kot mama taxi razvažala mulce na treninge in dejavnosti (v avtu niso jedli). Avto je izredno prostoren, tudi notranjost je lepo ohranjena, ima fantastično panoramsko stekleno streho.

 

Noči in vikende je prespala v garaži. Nikoli ni imela neprijetnih srečanj z drugimi avtomobili ali predmeti. Sem njena prva lastnica in sem jo skrbno in redno vozila na servis Renault (k Preši v Cerklje in h Kernu v Komendi).

Veronika ima 169k km, kar je v primerjavi s sovrstniki na avto.net za cca 100k manj. Niti enkrat ni bila muhasta ali me pustila na cedilu. Njen bencinski motor lepo prede in ne povzroča težav.

Pred dobrim letom in pol sem vanjo investirala 2k, ker se ji je upehala klima in je bila v celoti zamenjana, dobila je tudi nov akumulator, nove zadnje amortizerje, sklopko, jermen že prej in še en kup stvari, katerim niti ne vem imena. Vsi rezervni deli so bili vedno originalni, Renaultovi. V sprednje vetrobransko steklo je že pred leti priletel kamenček in naredil luknjo, zato je bilo takrat v celoti zamenjano tudi vetrobransko steklo. Zavarovanje stekel se res splača, majke mi!

Trenutno je še obuta v zimske gume, vožene drugo sezono, v take seksi, ki so tanjše (če je to pravi izraz) od alu feltne pa tja do konca profila. Ima tudi še ne 2 sezoni vožene letne gume, tudi take lepše, ki jih seveda priložim zraven. Zraven gre tudi originalen strešni prljažnik, ki ga je Veronika prenašala točno 2x, ko sem na njem peljala svojo surf desko na Hvar.

Aha, pa celoletno vinjeto ima tudi gor, zavarovanje in registracija ji poteče v prvi tretjini maja.

Zapiši svojo ponudbo v komentar s svojim e-naslovom (ki se na zunaj ne bo videl) in bom stopila v stik s teboj. Če poznaš koga, ki bi avto z ljubeznijo vozil kot drugi lastnik ali lastnica še dolga leta naprej, se priporočam, da mu posreduješ ta oglas.

Še Veronikine slikce, narejene s telefonom. Te dni dežuje, pa na teh slikah ni glih lepo oprana. Ojej, spodaj je prav svinjska, ker imajo pri hčerkini plesni šoli šodr parkirišče z lužami:

UPDATE: Avto je prodan.

Continue reading Prodam Renault Scenic

Tehnični muzej v Sinsheimu

Že precej službenih poti sem hitela mimo, videla Concorda z avtoceste in vzdihovala zaradi pomanjkanja časa. Nazadnje pa se mi je izšlo: letalo sem imela šele zgodaj popoldan in ob 9.00 sem že bila pri muzeju. Sicer sem imela za ogled na voljo le dobro uro in pol, ker me je še čakala dveurna pot do letališča in na Frankfurtskem letališču je dobro biti vsaj dve do tri ure prej, zato sem šla v tehnični muzej v Sinsheim le z enim samim ciljem: hočem splezat gor v Concorda in ga videt od blizu.

Tehnični muzej v Sinsheimu je res ogromen, zanj bi v resnici potrebovala vsaj en dan. Zato sem bolj kot ne brzela mimo zbirk starih avtomobilov, motorjev, lokomotiv, strojev, zbirk kolesasrskih tekmovanj in koles, občudovala letala, helikopterje in celotne postavljene bitke s tanki in lutkami, zvočnimi učinki in video projekcijami. Ampak jaz sem hotela videt Concorda, zato sem res hitro drvela mimo in slikala s telefonom le, ko me je kakšna zadeva res očarala.

Oktobrsko jutro je bilo peklensko mrzlo, ko sem le splezala po neštetih stopnicah gor do Concorda in vanj. Supersonično letalo je edino ki je uporabljajo tehnologijo nadzvočnih poletov v civilnem letalstvu. Letalo z res bogato zgodovino je letelo je od 1969 do 2003, ima zanimive zgodbe, ena pa se žal ni končala dobro – z zadnjo nesrečo letala, ko so jih po tem umaknili iz prometa. S Concordom si letel iz Pariza do New Yorka v samo 3 urah in pol.

Do razstavljenega letala se povzpneš po strmih stopnicah in nato greš lahko v njem vse do pilotskega kokpita. Notri je bilo vse tesno, umazano in prašno, ampak hej, sem pa le enkrat v življenju videla in doživela tapravega Concorda!

Po Concordu sem nato zlezla še v Tupoljeva. Glede na to, da me je ta dan čakal polet še s pravim, delujočim letalom, sem se potem hitro podvizala naprej na letališče.

Po letalih sem si bolj podrobno ogledala le še Blue Flame, hibridni avtomobil z raketnim motorjem, ki je leta 1970 dosegel hitrost 1014 km/uro. Hudo!

Ampak ziher se bom v Sinsheim še vrnila! 

Poglej slike:

Kolesarski potep po Prekmurju

“Jutri bo lepo in suho. A vzameva dopust in skočimo v Prekmurje na kolesarski izlet?” je vprašal najljubši. In smo šli.

Tavelikadva sta, ena na Metaldays, drugi na morju, pa sta šla z nama samo tamaldva. Dve kolesi smo stlačili v avto zadaj (O, mimogrede: rabiš velik družinski avto? Prodajava Chrysler Grand Voyager, ker že dve leti v njem ne peljeva več 4 otrok), 2 na prtljažnik na kljuko in že smo se peljali proti Prekmurju.

Continue reading Kolesarski potep po Prekmurju

Na tržnico in po ribe v Velo Luko

Ker sta v bližnjih Jelsi in Starem Gradu ribarnici katastrofalno založeni, pa še to večinoma z gojenimi ribami, smo se neko zgodnje jutro odpravili po ribe raje kar na Korčulo, v Velo Luko.

Od nas je do tja po morju kakšnih 40 minut vožnje (z makino, ki stisne 115 konjev, ker čas vožnje je seveda odvisen od višine valov, vetra in moči motorja na čolnu). Mimogrede si ogledaš in se skopaš še v prekrasnih zalivčkih na otočkih na poti. Privoščili smo si zajtrk iz pekarne in dišečo kavo ter dobili fantastične sveže sardele in domače sadje.

Continue reading Na tržnico in po ribe v Velo Luko

Vis in Komiža

Letos smo rentali čoln za cel teden. Vreme nam je, za razliko od tedna prej res šlo na roke in privoščili smo si prelepe morske potepe naokoli po hrvaških otokih. Tudi Vis je padel, podobno kot pred dvema letoma. Če te zanimajo takratne slike, poglej tukaj. Tudi te predlanske so super fascinantne, sploh garaža za podmornice in Zelena špilja.

Najprej nas je zjutraj sredi morja presenetila megla. Na cesti je lažje: gledaš naprej in nazaj, na morju pa lahko v megli prileti noro hiter ogromen trajekt ali katamaran iz vseh smeri, smo bili kar malo presrani. Srečno smo prispeli v luko Vis in natankali. K sreči to ni bila naša črpalka, vseeno se pa kar malo ustrašiš:

Continue reading Vis in Komiža