Imam srečo, da živim blizu Arboretuma in z najljubšim ga tudi redno obiskujeva. V občinah v okolici imamo subvencionirane letne karte in najini z veseljem izkoristiva, najraje ob nedeljah zgodaj zjutraj, ko imava čas za dooolg sprehod, še pred gužvo.
Včerajšnji sprehod je bil še posebej krasen, megla se je zjutraj umikala soncu in pripravila čudovito igro svetlobe. Klikni na slike, da bodo res dobro vidne in poglej:
Vem, da je naslov klišejski, ampak khm, morala sem 🙂
Berlin je bil že dolgo na moji “to see” listi. Ne samo za videt, ampak za doživet. A veš tisto, ko so mesta, ki imajo tisti pravi vajb in so mesta, ki ga nimajo. Na primer Pariz. Pariz je sicer krasen, ogromen, ima kup lepih stvari, ampak vajba pa nekako nima. Požrle so ga masovke s turisti ter dolge čakalne vrste pred galerijami in muzeji. Berlin pa ta vajb ima. Sploh “vzhodni”.
Iščeš fajn smučišče za družinsko smučarijo? Na prvem mestu mi je in vedno bo Civetta v Dolomitih, ampak letos jih vremenska boginja ni najbolj obdarila s snegom, pa smo se odločili, da gremo pač tja, kjer je sneg. Veeeliko snega. V Obertauern. Okej, to je zdaj moje drugo najljubše smučišče.
Mesto v ogromni grapi, s slapovi čez center in starimi belle époque hoteli na neverjetnih strminah. Vsepovsod vre termalna voda, po mestu so pipe, iz katerih teče topla voda. Nekoč mesto z rudniki zlata, sedaj pa v jamah in rovih zdravijo z radonom. Naokoli pa fantastična smučišča. To je Bad Gastein.
Izgovori se badgastajn, in ne badgaštajn, kakor pogosto napačno slišimo od naših športnih smučarskih komentatorjev.
Prva decembrska smučarija še ni bila tako bogata s snegom, vendar je bil na Sportgasteinu, na 2.686 m že takrat krasen naraven sneg. Smučanje po naravnem snegu je nekaj povsem drugačnega, kot umetnem.
No, sedaj jim ga je nasulo na metre. Vsa smučišča v okolici so fantastična, pri spodnji postaji gondole Sportgastein, v izjemno lepi naravni areni, obdani z gorami, pa so tudi čudovito urejene tekaške proge.
Vse fotke so narejene z iPhone 6s.
Na Jezersko sva se podala zgodaj zjutraj, ko je bila v dolini še megla, vmes je bilo sonce, zgornji del hribov pa je bil zavit v čuden moder oblak, skozi katerega se ni videlo nič.
Jezerčani vsako leto pripravijo krasne proge za tek na smučeh. Tudi letos, samo da je končno zapadel sneg, so pognali stroje in uredili proge. Snega bi lahko bilo kakšnih 10 cm več, da bi bile lahko proge tudi bolje povezane, pa vendarle je bil letošnji prvi smučarski tek ornk užitek.
Ob fantastični svetlobi zjutraj mi je bilo kar malo žal, da je tavelik Nikon danes ostal doma, ampak ker sem šla tečt na smučeh, ne pa fotkat, sem pač sem in tja malo poslikala s telefonom.
Okoli 11h sva se že vračala nazaj v dolino, gor v sonce pa so se vile kolone smučarskih tekačev, sankačev in drsalcev. Jutro je dober timing 🙂
Slike so narejene z iPhone 6s.
