Berlin. Fotogenična. Vzmemirljiva. Premična. Hitra. Učinkovita. Podzemna. Nadzemna. Železnica. Železniške postaje. Svetovi v malem.
V ušesih pa seveda Rundek.
Berlin. Fotogenična. Vzmemirljiva. Premična. Hitra. Učinkovita. Podzemna. Nadzemna. Železnica. Železniške postaje. Svetovi v malem.
V ušesih pa seveda Rundek.
Laibach pojejo v pesmi “Achtung” (album Wat, 2003):
“DIE MAUER IST KEINE GRENZE
UND GRENZE IST KEIN ABGRUND”
Prva asociacija, ko pomisliš na Berlin, sploh če si “starejše” generacije, je seveda zid. O zidu sem prebrala veliko, spremljala nekoč v dnevnih novicah, brala v knjigah, pa vendarle… šele ko si tam in ko greš ob tem zidu in tam na Check Point Charlie ter v muzeju DDR gledaš, prebiraš zgodbe in dokumentacijo o zidu, te ta res šele močno zadane. Continue reading Berlinski zid
Vem, da je naslov klišejski, ampak khm, morala sem 🙂
Berlin je bil že dolgo na moji “to see” listi. Ne samo za videt, ampak za doživet. A veš tisto, ko so mesta, ki imajo tisti pravi vajb in so mesta, ki ga nimajo. Na primer Pariz. Pariz je sicer krasen, ogromen, ima kup lepih stvari, ampak vajba pa nekako nima. Požrle so ga masovke s turisti ter dolge čakalne vrste pred galerijami in muzeji. Berlin pa ta vajb ima. Sploh “vzhodni”.