Laibach pojejo v pesmi “Achtung” (album Wat, 2003):
“DIE MAUER IST KEINE GRENZE
UND GRENZE IST KEIN ABGRUND”
Prva asociacija, ko pomisliš na Berlin, sploh če si “starejše” generacije, je seveda zid. O zidu sem prebrala veliko, spremljala nekoč v dnevnih novicah, brala v knjigah, pa vendarle… šele ko si tam in ko greš ob tem zidu in tam na Check Point Charlie ter v muzeju DDR gledaš, prebiraš zgodbe in dokumentacijo o zidu, te ta res šele močno zadane.
Danes je del zidu ostal kot spomenik, v opomin. Na žalost pa človeštvo ne ta, ne noben drug zid dosedaj ni izučil. Zidove gradimo na evropskih mejah z žičnatimi pošastmi, zidove med sosedi z ograjami, zidove marsikdo gradi v svoji glavi, oranžnoglavec postavlja zidove na mehiški meji,.. čisto preveč!
Poglej si te slike berlinskega zidu, preberi kaj na wikipediji in če še nisi, enkrat dojemi, da nas zidovi ne bodo obvarovali pred tujci, zlom in neznanim. Zidove si postavljamo le mi sami.
Soundtrack, tale!
Vse fotke so narejene z iPhone 6s.
Preberi še prejšnji zapis o Berlinu: Nebo nad Berlinom.