Cinque Terre

Cinque Terre. Z eno besedo: ne it tja, to je turistična past!

Hujša, kot Firence. Ali Pisa.

No ja, ampak je tam takoooo lepo.

Super je, ker vasice povezuje vlak. Manj super je, da ta vlak vozi večinoma po tunelih in nič ne vidiš. Super je, ker si lahko kupiš dnevno karto za vlak in vstopnino v nacionalni park.

Ampak potem se pač s hordo turistov vališ dol po uličicah slikovitih mestec. Po napornih dnevih in številnih prehojenih kilometrih v Firencah se je hči uprla, da bi šli po treking poteh po vrhovih vasi, pa sva bili pač bolj urbani.

Pa tudi vreme se je frderbalo. Domačini so sicer govorili o strahoviti nevihti, ki prihaja, čolne so po uličicah zvekli visoko gor, tudi morski valovi so bili noro visoki in siloviti, vendar smo imeli v tem koncu vseeno kar srečo. Malo bolj vzhodno in dol nazaj proti Firencam, je v neurju ruvalo drevesa in poplavljalo.

Continue reading Cinque Terre

Firence

Pred štirimi leti sva se z bodočo dijakinjo umetniške gimnazije potepali po Firencah in Toskani. In to sva letos jeseni, z frišno brucko, študentko umetnostne zgodovine tudi ponovili. Če sem pred štirimi leti jaz govorila o slikah, ki sva jih občudovali v galeriji Ufizzi, sem zdaj imela sama nadvse podkovano, strastno in zelo zanimivo vodenje naše študentke. Vlekla me je od slike do slike, od kipa do kipa, od muzejev do galerij, pa tudi v kupolo Duoma in na stolp sva se povzpeli, kot se spodobi za pravi turistki. Nekaj dni sva dobro jedli in uživali v vedno krasni Italiji. Ah, Firence. Poglej.

Firence, pogled z Duoma

Bivali sva v čudovitem hotelčku, fantastični medičejski vili na hribčku nad Firencami. Do centra mesta sva imeli dobre pol urice peš.

Continue reading Firence

The Rolling Stones

Če so me kdaj vprašali Rollingi ali Beatli, sem kot iz topa vedno izstrelila Rollingi valjda, čeprav jih v resnici nisem nikoli kaj dosti poslušala. Itak so jih ves čas rolali po radiu. Beatli so mi bili preveč polizani, pa tiste njihove lala pesmice, ki gredo v uho in se jih ne znebiš nikoli več… Saj vem, saj vem, tudi Beatli so bili v nekem obdobju pomembni… ampak meni so bili Rollingi pač bolj všeč.

No, zadnjih deset let govorim, da bom šla na koncert Rolling Stonesov, za zihr, vsaj preden pobere Keitha in njegove kompanjone, da to vsaj doživim v živo. No zdaj sem to končno uresničila, oziroma mi je željo izpolnil najljubši. Še več: organiziral je skupni družinski izlet z našima tavelikimadvema rokerjema in družinskimi prijatelji in tako smo včeraj šli – v Spielberg. Na Rollinge.

Grandiozno, veličastno

Z Rollingi je vse grandizono: ogromno prizorišče, nepredstavljivih več kot 100.000 obiskovalcev, fantastičen oder… in ja, seveda tudi koncert sam.

Štartali smo zgodaj dopoldan, saj so organizatorji priporočali zgodnji prihod, da se je vsa ta množica ljudi prerazporedila preko popoldneva. Odločitev je bila pravilna, parkirali smo na prvem parkirišču tik ob prizorišču, carsko! Lahko smo se z dežniki sprehodili do prizorišča, si ogledali vse skupaj, se šli nazaj k avtu preoblečt in nato v čakalni ring nekaj pojest. No, vsaj takrat je bilo to super, po končanem koncertu pa zagotovo ne, saj smo potem do pol treh zjutraj čakali skoraj v stoječi koloni s prizorišča.

V trenutku, ko smo se pripeljali v Spielberg sem se že nahajpala. Seveda, videla sem THE avion.

Prizorišče koncerta je bilo OGROOOOOMNO.

Continue reading The Rolling Stones

Korčula

Vsako leto na dopustu naredimo odpravo sinjega galeba. Lani smo jo z gliserji mahnili na Vis, letos pa na Korčulo. Za izlet smo si izbrali res lep in vroč dan, ki pa je popoldan presenetil z nenapovedanim hudim maestralom, ki je presenetljivo trajal še dolgo v večer. Vožnja nazaj je bila temu primerna – kot na tistem vlakcu gori doli in naokoli v Gardalandu. No, ampak dopoldan je bilo še vse v redu in prelepo, Korčula je krasna in zanimiva, a tudi zelo turistična. Za kopanje smo se zapeljali v zaliv s kristalno turkizno vodo med Badijo in Korčulo, kjer pa je imelo enake namene še kakšnih 100 drugih bark, zato smo jo mahnili potem raje kar do Badije, se privezali za osamljeni stari pomol in se sprehodili po otočku.

Continue reading Korčula

Windsurfing, 2017

Ko se čez noč temperatura spusti za 15+ stopinj in se na tako ravno prav lenobno sobotno popoldne zavlečeš pod topel kovter, s šalco toplega čaja iz domačih zelišč, je čas za tiste prave počitniške reminiscence. Še posebej, ker je drugi del planiranih počitnic v avgustu zaradi višje sile padel v vodo.

Letošnja bera surfarskih fotografij je bila odlična. Sploh tista s čolna, ko smo v divjem popotovanju s Korčule nazaj na Hvar drveli po noro visokih valovih čez kanal med Pelješcem in Korčulo. Kjer je bilo, ne pretiravam, na stotine surfarjev in kajtarjev.

Continue reading Windsurfing, 2017