Šolta, potepanja

Večino septembrskih dni na Šolti sem preživela ob delu, zvečer in čez vikend pa sem se potepala naokoli po otoku. Za prvomajske praznike sva se s prijateljico vozili po Šolti s kolesi, tako da mi je bila večina znamenitosti že poznana, kakšno pa sem odkrila zdaj jeseni, tudi sama.

Digitalna nomadinja na Šolti

Preden se zares vrnemo v pisarne, kar bo pri nas ta teden, sem izkoristila možnost in se septembra preselila na Šolto. Prijatelja sta mi prijazno ponudila krasno hiško tik ob morju, v septembru ni več toliko turistične gneče in sploh nisem pomišljala. V avto sem spakirala računalnik, kopalke in nekaj hrane ter jo mahnila na jug.

Continue reading Digitalna nomadinja na Šolti

Dublin, 1. del

Dublin obožujem in se vanj vedno rada vračam. Sploh imam rada dolge sprehode ob morju in rada se izgubljam po Dublinskih ulicah. Je obvladljivo velik, da se v njem zares res ne moreš izgubiti.

Tokrat sem bivala v hotelu prav na ulici Temple Bar, kjer je bilo zelo glasno in rogoviljenje je trajalo pozno v noč 🙂

Nekaj slik z obale je spodaj. Za boljšo predstavo: pomol s svetilnikom je dolg skoraj 2 km.

Berlinski zid

Laibach pojejo v pesmi “Achtung” (album Wat, 2003):

“DIE MAUER IST KEINE GRENZE
UND GRENZE IST KEIN ABGRUND”

Prva asociacija, ko pomisliš na Berlin, sploh če si “starejše” generacije, je seveda zid. O zidu sem prebrala veliko, spremljala nekoč v dnevnih novicah, brala v knjigah, pa vendarle… šele ko si tam in ko greš ob tem zidu in tam na Check Point Charlie ter v muzeju DDR gledaš, prebiraš zgodbe in dokumentacijo o zidu, te ta res šele močno zadane. Continue reading Berlinski zid