V in iz službe – s kolesom

Izgleda, da se bližajo županske volitve, saj so v naši provinci začeli besno asfaltirati in urejati ceste. Danes so tako zaprli (res ornk dotrajano) krožišče pri Podgorju, ki ga urejajo na novo.

Še sreča, da sem bila danes v službi s kolesom, saj mi ni bilo treba narediti velikega ovinka proti Mengšu, ampak sem s kolesom lahko ubrala bližnjico.

Zjutraj sem švignila mimo gradbišča, kjer sem (mona jast) uničila frišno oprane allstarke, ko sem tacala po smoli, s katero je bilo premazano cestišče. Nazaj grede pa so zaprli krožišče že precej dlje in sem se s kolesom zapeljala čez Križ, mimo ribnika, čez gozd in po zgornji Podgorski cesti proti domu.

Ker so počitnice in je starejša polovica otrok na Metalcampu (srčno upam, da ne prideta potetovirana domov), mlajša polovica pa doma uživa in ni nobenih obveznosti (govorilne ure, glasbene, koncerti…you name it), se mi sploh ni mudilo domov in sem si privoščila ležerno in prijetno kolesarjenje. Z vmesnimi skoki s kolesa in fotkanjem žita (ali ječmena ali rži, ma kdo bi vedel), pa orehov (dreves), ringlojev, čebelic, otrok, ki so čofotali v ribniku in divjih oblakov nad poljem.

Evo fotkice, narejene so s telefonom, zato ne šinfaj.

Oblaki in ta reč z glutenom:

 

S kolesom iz službe

Continue reading V in iz službe – s kolesom

Irska, cliff walk od Braya do Greystones

Kot vidiš, mi še ni uspelo spisati 2. in 3. dela toskanskih potepanj, no bolje rečeno urediti vso kopico slik, zdaj pa se potepam že po Irski.

Tokrat sama, službeno. A ure, ko nimam službenih obveznosti skušam izkoristiti za to, da vidim čim več irskih naravnih lepot v Dublinu in okolici. Danes sem šla na čudoviti treking po vzhodnoirskih klifih, od Braya do Greystonesa. Vreme sem imela fantastično, barve so bile res noro lepe. Poglej.

Ireland, cliff walk

Približno 8-km sprehod sem začela v Grayu in ko sem z bolečimi nogami prihodila v Greystones, mi ni bilo žal. Pot se sicer na začetku hitro pne, a z Brayovske strani ponuja čudovite razglede. V Greystones pa hodiš bolj po poljih in je precej zaraslo, tako da ti je na začetku lahko malo dolgčas.

Ko sem zgodaj zjutraj stopila z vlaka (mimogrede Irski DART ima fantastičen servis) v Brayu, sem bila najprej očarana nad promenado in kamenčkasto plažo. Res lepo.

Bray beach

Tale črni lepotec je prav poziral na plaži.

Bray, črni ptič

Pot na klife se iz Braya hitro vzpenja, a ni zahtevna. Ob kakšnem deževnem vremenu je lahko zoprno, ampak sem imela res srečo z vremenom. Pogled na vasico Bray.

_DSC0763

Razgledi so fenomenalni.

Bray, cliff walk

Pod sprehajalno potjo se ves čas ob obali vije tudi železnica. Z vlakom sem se nato peljala nazaj tukaj.

Bray, cliff walk

Pot se vije po klifih, nad strmimi skalami, polno je cvetja in ptic. In te čudovite irske zelene trave. Pa praproti.

_DSC0803

Takole hodiš malo gori, doli in naokoli. In hodiš. In hodiš.

Bray, cliff walk

Bray, cliff walk

Ko se začneš spuščati proti Greystones, se pot vije med ječmenovimi, ovsenimi in pšeničnimi polji. Na levi so dolge rjave kamenčkaste plaže, na desni neskončna polja.

Bray, cliff walk

Poglej, skoraj kot v Toskani.

Bray, cliff walk

Ko sem prišla po slabih 2 urah hoje v Greystones, se je že pooblačilo. Tale hiška me je čisto očarala.

Bray, cliff walk

V Greystones sem pomalicala, ker me je zeblo in sem bila utrujena od poti, sem jo hitro odkurila nazaj v Dublin. Še pogled na eno od neskočnih plaž. In ja, ljudje se tam tudi kopajo (brrrrrrrrr).

Bray, cliff walk

Irska je prelepa, zagotovo se še vrnem.

Toskana, 1. del

V Toskani sem bila že večkrat, ali službeno ali zasebno, vedno znova se neznansko rada vračam tja. Nazadnje sva bili s hčerko pred tremi leti, ko je uspešno naredila sprejemne izpite za umetniško gimnazijo. Letos pa smo se potepali po Toskani (skoraj) cela družina. Le najstarejši je ostal doma, ker se je menda moral učiti za izpite na faksu. Menda zato, ker je bil pri nas doma tudi žur. Menda.

IMG_4810

Mislim, da je bilo letos za prvomajske praznike vsaj pol mojih Instagram frendov v Toskani, no, vsaj po slikah sodeč.

Continue reading Toskana, 1. del

Dolomiti, družinska smučarija

V Dolomite smo se ponovno podali v zadnjem tednu januarja. Tokrat družinsko in v našo dobro staro zlato Civetto.

civetta2

Kot že tradicionalno, smo šli v sklopu organizacije Smučarskega kluba Koper. S članstvom v klubu damo majhen prispevek dobremu delu v društvu in številnim zagnanim entuziastom, ki se res zelo trudijo v klubu. Mi pa dobimo cenejše tedenske  smučarske vozovnice, najmlajša super dopoldneve v dobri druščini v smučarskem tečaju in vsi skupaj zabavne večere ter številne popuste v restavracijah in trgovinah v okolici.

Continue reading Dolomiti, družinska smučarija