Ker je bil naš letošnji junijski dopust prekratek, delovniki pa vse do začetka septembra dolgi, predolgi, nekaj tudi službenih poti, pa tudi skrb za babi doma je vsak dan težja, sva se z najljubšim odločila, da si privoščiva oddih samo za naju. Zaradi babičinega zdravstvenega stanja sva se odločila, da ne greva kam daleč z letalom ampak se zadržujeva bolj v bližini, tako da lahko v enem dnevu prideva nazaj, če bi bilo kaj narobe.
Category: Uživancija
Kolesarski potep po Prekmurju
“Jutri bo lepo in suho. A vzameva dopust in skočimo v Prekmurje na kolesarski izlet?” je vprašal najljubši. In smo šli.
Tavelikadva sta, ena na Metaldays, drugi na morju, pa sta šla z nama samo tamaldva. Dve kolesi smo stlačili v avto zadaj (O, mimogrede: rabiš velik družinski avto? Prodajava Chrysler Grand Voyager, ker že dve leti v njem ne peljeva več 4 otrok), 2 na prtljažnik na kljuko in že smo se peljali proti Prekmurju.
Na tržnico in po ribe v Velo Luko
Ker sta v bližnjih Jelsi in Starem Gradu ribarnici katastrofalno založeni, pa še to večinoma z gojenimi ribami, smo se neko zgodnje jutro odpravili po ribe raje kar na Korčulo, v Velo Luko.
Od nas je do tja po morju kakšnih 40 minut vožnje (z makino, ki stisne 115 konjev, ker čas vožnje je seveda odvisen od višine valov, vetra in moči motorja na čolnu). Mimogrede si ogledaš in se skopaš še v prekrasnih zalivčkih na otočkih na poti. Privoščili smo si zajtrk iz pekarne in dišečo kavo ter dobili fantastične sveže sardele in domače sadje.
5 korakov do popolnih sardel na gradeli
5 korakov do popolnih sardel na gradeli: 1. Zjutraj se zapelješ v Velo Luko po frišne ribe. 2. Zapališ lozo na ful. 3. Ko Sibe reče, da je žerjavica pravšnja, daš gor za minutko ali dve sveže sardele. 4. Mojstra N. in Da. peke ubogata Sibeta, ker on ve. 5. De. prinese ohlajeno fantastično vino. In dober tek! Jedi na mizi nismo uspeli slikat, jih je treba hitro pojest.
Zgodbe s Šćedra
V družbi Sibeta smo se zapeljali na otoček Šćedro in se skupaj z njim sprehodili skozi kraje, kjer je on preživljal svojo mladost. Zgodbe o rastju, življu in običajih so bile nadvse zanimive, kot vedno jih Sibe rad začini tudi s humorjem. Ogledali smo si polja, se sprehodili čez nasade oljčnih dreves, poslušali zgodbe o tem, kako so generacije gradile kamnite ograje, kje so se nekoč pasli oslički in kako so pekli kruh. Prelepo! O tem, kako je bilo življenje težko, kako so nekoč zadruge odkupovale lavando in smilj, pa o tem, kako je bilo nekoč morje bogato z ribo.
