Če so me kdaj vprašali Rollingi ali Beatli, sem kot iz topa vedno izstrelila Rollingi valjda, čeprav jih v resnici nisem nikoli kaj dosti poslušala. Itak so jih ves čas rolali po radiu. Beatli so mi bili preveč polizani, pa tiste njihove lala pesmice, ki gredo v uho in se jih ne znebiš nikoli več… Saj vem, saj vem, tudi Beatli so bili v nekem obdobju pomembni… ampak meni so bili Rollingi pač bolj všeč.
No, zadnjih deset let govorim, da bom šla na koncert Rolling Stonesov, za zihr, vsaj preden pobere Keitha in njegove kompanjone, da to vsaj doživim v živo. No zdaj sem to končno uresničila, oziroma mi je željo izpolnil najljubši. Še več: organiziral je skupni družinski izlet z našima tavelikimadvema rokerjema in družinskimi prijatelji in tako smo včeraj šli – v Spielberg. Na Rollinge.
Grandiozno, veličastno
Z Rollingi je vse grandizono: ogromno prizorišče, nepredstavljivih več kot 100.000 obiskovalcev, fantastičen oder… in ja, seveda tudi koncert sam.
Štartali smo zgodaj dopoldan, saj so organizatorji priporočali zgodnji prihod, da se je vsa ta množica ljudi prerazporedila preko popoldneva. Odločitev je bila pravilna, parkirali smo na prvem parkirišču tik ob prizorišču, carsko! Lahko smo se z dežniki sprehodili do prizorišča, si ogledali vse skupaj, se šli nazaj k avtu preoblečt in nato v čakalni ring nekaj pojest. No, vsaj takrat je bilo to super, po končanem koncertu pa zagotovo ne, saj smo potem do pol treh zjutraj čakali skoraj v stoječi koloni s prizorišča.
V trenutku, ko smo se pripeljali v Spielberg sem se že nahajpala. Seveda, videla sem THE avion.
Prizorišče koncerta je bilo OGROOOOOMNO.