Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Včeraj sem imela priložnost opazovati nakupovalno izkušnjo, ki me je resnično fascinirala in navdušila.

Najprej malo ozadja

V enem od športnih hipermarketov sem pred tedni kupovala nove smučarske čevlje, po domače “pancerje”.

Pri nakupu sem naredila nekaj tipičnih napak:

  1. Zraven so bili otroci, ker smo šli po nakupih tudi zanje in saj veste, ko postanejo nestrpni, zdolgočaseni, utrujeni, postanejo tudi tečni in se začne z vsem muditi. Tako se pomerjanju smučarskih čevljev nisem dovolj temeljito posvetila tudi sama. Obula sem čevlja, imela dober občutek in to je bilo to in že smo šibali k blagajni.
  2. Naslednja, verjetno ključna napaka je bila ta, da sem kupovala smučarske čevlje v trgovini, kjer ni bilo na spregled nobenega svetovalca ali prodajalca. Če pa že slučajno ujameš kakšnega, ga druge stranke vlečejo na svoje konce in se ti ne posveti popolnoma. Poleg tega ti prodajalci niso specializirani za posamezna športna področja in niso dovolj kompetentni pri svetovanju. Se vam je že zgodilo, da vam je prodajalec v takih velikih trgovinah trdil, da ima točno tak izdelek on doma in ga uporablja? Tako se mi je npr. zgodilo v eni od velikih trgovin z elektroniko in gospodinjskimi aparati, ko sem kupovala novo televizijo, da mi je isti prodajalec pri vsakem novem obisku trgovine trdil, da ima točno ta model (ki je bil vsakič drugi) doma in da je ta res super.
  3. Smučarski čevelj sem pomerjala dopoldan, ko so noge še “sveže” in niso otekle, kot so rade popoldan.
  4. Smučarskih čevljev nisem nato preverila še doma, ampak so v vsakodnevnem hektičnem dogajanju ostali v škatli in čakali na prvo smučarijo.

In realnost je pokazala zobe (drama)

V decembru smo šli s prijatelji na prvi ski opening in takoj, ko sem obula nove smučarske čevlje ugotovila, da to ni to. Pancerji so me namreč zverinsko tiščali in tudi zapreti jih nisem mogla na zgornjih dveh sponkah. Kako je to mogoče, če pomeriš čevelj in vse štima, potem pa ti čevelj ni več prav? No, pozneje izveš, zakaj… Pancerja sta me tako tiščala, da sem imela noge otrple in sem skoraj zajokala zaradi bolečin (pa nisem cmera jera).

Poskušala sem malo hoditi po parkirišču gor in dol, da se malo zmehčajo in noga privadi, seveda so se pri tem pancerji umazali in tudi plastika je bila takoj opraskana. Ni šans, da lahko takšne vrnem nazaj v trgovino. Nikjer jih ne bi vzeli, lahko jih grem samo prodajat na bolho. V vsakem primeru bi bila na izgubi, saj so bili pancerji višjega cenovnega razreda in bi tisti, ki išče le te na bolhi raje kupil nove, saj cene ne bi mogla bistveno spustiti.

Dobro je, da sem imela s seboj še stare pancerje, tako da sem vseeno lahko smučala. Pa vendarle sem pametna punca, pih!

Kaj je torej rešilo mojo zagato in kako?

Pred leti je znanec omenjal, da je imel težave s pancerji in da jih je nesel razširiti in prilagoditi po svoji meri. Nekje v spominu sem imela, da je podjetje v Višnji Gori, to je pa tudi bilo vse. Lotila sem se guglanja in dobila take rezultate.

Oh, za prilagoditev smučarskih čevjev so potrebne rezervacije terminov? Jaz pa potrebujem smučarske čevlje jutri. Vseeno sem nekaterim podjetjem napisala email, a le od enega v roku 24 ur prejela odgovor, da se ni potrebno naročiti in naj se kar oglasim.

Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Resno in dobesedno!

S svojimi pretesnimi pancerji sem se odpeljala dobre pol ure daleč. Veliko parkirišče pred majhno zasebno trgovino je bilo popolnoma zasedeno. Skozi vrata so hodili ljudje s smučmi in pancerji v rokah, torej sem na pravem mestu. Ok, sezona je, očitno imajo dober smučarski servis. Ko sem stopila v trgovino, je sledil prvi šok: v trgovini je bila množica ljudi.

Continue reading Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula