Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail

Včeraj sem imela priložnost opazovati nakupovalno izkušnjo, ki me je resnično fascinirala in navdušila.

Najprej malo ozadja

V enem od športnih hipermarketov sem pred tedni kupovala nove smučarske čevlje, po domače “pancerje”.

Pri nakupu sem naredila nekaj tipičnih napak:

  1. Zraven so bili otroci, ker smo šli po nakupih tudi zanje in saj veste, ko postanejo nestrpni, zdolgočaseni, utrujeni, postanejo tudi tečni in se začne z vsem muditi. Tako se pomerjanju smučarskih čevljev nisem dovolj temeljito posvetila tudi sama. Obula sem čevlja, imela dober občutek in to je bilo to in že smo šibali k blagajni.
  2. Naslednja, verjetno ključna napaka je bila ta, da sem kupovala smučarske čevlje v trgovini, kjer ni bilo na spregled nobenega svetovalca ali prodajalca. Če pa že slučajno ujameš kakšnega, ga druge stranke vlečejo na svoje konce in se ti ne posveti popolnoma. Poleg tega ti prodajalci niso specializirani za posamezna športna področja in niso dovolj kompetentni pri svetovanju. Se vam je že zgodilo, da vam je prodajalec v takih velikih trgovinah trdil, da ima točno tak izdelek on doma in ga uporablja? Tako se mi je npr. zgodilo v eni od velikih trgovin z elektroniko in gospodinjskimi aparati, ko sem kupovala novo televizijo, da mi je isti prodajalec pri vsakem novem obisku trgovine trdil, da ima točno ta model (ki je bil vsakič drugi) doma in da je ta res super.
  3. Smučarski čevelj sem pomerjala dopoldan, ko so noge še “sveže” in niso otekle, kot so rade popoldan.
  4. Smučarskih čevljev nisem nato preverila še doma, ampak so v vsakodnevnem hektičnem dogajanju ostali v škatli in čakali na prvo smučarijo.

In realnost je pokazala zobe (drama)

V decembru smo šli s prijatelji na prvi ski opening in takoj, ko sem obula nove smučarske čevlje ugotovila, da to ni to. Pancerji so me namreč zverinsko tiščali in tudi zapreti jih nisem mogla na zgornjih dveh sponkah. Kako je to mogoče, če pomeriš čevelj in vse štima, potem pa ti čevelj ni več prav? No, pozneje izveš, zakaj… Pancerja sta me tako tiščala, da sem imela noge otrple in sem skoraj zajokala zaradi bolečin (pa nisem cmera jera).

Poskušala sem malo hoditi po parkirišču gor in dol, da se malo zmehčajo in noga privadi, seveda so se pri tem pancerji umazali in tudi plastika je bila takoj opraskana. Ni šans, da lahko takšne vrnem nazaj v trgovino. Nikjer jih ne bi vzeli, lahko jih grem samo prodajat na bolho. V vsakem primeru bi bila na izgubi, saj so bili pancerji višjega cenovnega razreda in bi tisti, ki išče le te na bolhi raje kupil nove, saj cene ne bi mogla bistveno spustiti.

Dobro je, da sem imela s seboj še stare pancerje, tako da sem vseeno lahko smučala. Pa vendarle sem pametna punca, pih!

Kaj je torej rešilo mojo zagato in kako?

Pred leti je znanec omenjal, da je imel težave s pancerji in da jih je nesel razširiti in prilagoditi po svoji meri. Nekje v spominu sem imela, da je podjetje v Višnji Gori, to je pa tudi bilo vse. Lotila sem se guglanja in dobila take rezultate.

Oh, za prilagoditev smučarskih čevjev so potrebne rezervacije terminov? Jaz pa potrebujem smučarske čevlje jutri. Vseeno sem nekaterim podjetjem napisala email, a le od enega v roku 24 ur prejela odgovor, da se ni potrebno naročiti in naj se kar oglasim.

Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula

Resno in dobesedno!

S svojimi pretesnimi pancerji sem se odpeljala dobre pol ure daleč. Veliko parkirišče pred majhno zasebno trgovino je bilo popolnoma zasedeno. Skozi vrata so hodili ljudje s smučmi in pancerji v rokah, torej sem na pravem mestu. Ok, sezona je, očitno imajo dober smučarski servis. Ko sem stopila v trgovino, je sledil prvi šok: v trgovini je bila množica ljudi.

Ogromna množica ljudi, kot da je vse znižano 50% ali kaj dajejo zastonj?!?

Zaskrbelo me je, saj so za menoj ljudje še kar prihajali, da bom izgubila preveč časa že samo s tem, da se prigrebem do kakšnega prodajalca, tisti, ki so prihajali za menoj, se niso vljudno postavili v vrsto ampak so bili po vsej trgovini. Kaj sedaj?

  1. Prijaznost, a ne tista tazoprna

K meni je pristopila prijazna gospodična in povprašala, če mi lahko kako pomaga? Sicer ne maram tega nagovora, ampak tukaj sem pa res potrebovala pomoč. Razložila sem ji, da sem prišla samo raztegnit pancerje, ampak da sem dobila preko maila navodilo, da naročanje ni potrebno. “Ni problema, serviser bo prišel k vam,” je odvrnila. In tako je tudi bilo.

2. Strokovno svetovanje

Kmalu je do mene prišel prijazen mladenič, sezula sem se in izmeril je moje noge. Kaj, presenečenje: eno imam za številko večjo in tudi širini nista enaki? Pregledal je pancerje in mi povedal, da sem kupila prevelike. Ja, kako prevelike, če komaj dobim nogo vanje in jih sploh ne morem zapreti? Tukaj sem izvedela prvo lekcijo: smučarski čevelj mora biti ravno prav velik. Če ti je preozek, valjda vzameš normalno večjo številko. No, vsaj v veliki športni trgovini, kjer se ti nihče ne psoveti in ti razloži stvari. A večja številka ni nujno tudi širša! Poleg tega je večji pancer tudi višji in ti pride na nogi previsoko, prav zato se ti okrog meč ne da zapreti!

Posvetovala sva se in povedal mi je možnosti, ki jih imam. Najbolje bi bilo, da pancerje vrnem v trgovino, kjer sem jih kupila, a to zaradi znakov obrabe verjetno ne bi bilo možno. Druga možnost je, da jih poskusi razširiti in prilagoditi po mojih nogah, ki niso “najbolj po jusu”. Tudi sponke na zgorjem delu se dajo še prestaviti. Smučarske čevlje sem obula in s kladivcem je šel okoli njih in trkal po čevljih. Po odmevu je točno vedel, kje me tiščijo in kako, te dele je označil s flumastrom in odločil, da je potrebno školjko razširiti za par milimetrov. Nesel jih je k serviserju na “obdelavo”.

V času, ko sem čakala na razširjene pancerje, sem imela priložnost opazovati dogajanje v trgovini, in zdaj mi je postalo jasno, zakaj se je potrebno za nakup pancerjev pri njih naročiti.

Zdaj mi je postalo jasno, zakaj se je potrebno za nakup pancerjev pri njih naročiti.

3. Jasen opis postopka

Ob steni so imeli na privzdignjenem podestu 4 sedeže. Na njih so se vsedli štirje naročeni in se sezuli. Prodajalec/svetovalec se jim je najprej predstavil in nato na kratko povedal, kako bo potekal postopek ter koliko časa imajo na voljo. Naročajo približno na uro in pol.

4. Dovolj časa

Kar uro in pol do dve uri imaš časa, da izbereš pravi pancer, ha! Če rezerviraš termin na spletni strani in prebereš navodila, ti postane vse jasno. V to greš načrtno in si organiziraš svoj čas tako, da ga imaš dovolj.

5. Meritve

Naročeni so po vrsti stopali na osvetljeno stekleno ploščo in vsem so izmerili noge s 6 kamerami. Pomembna pa je tudi teža in višina ter znanje smučanja. Vse podatke so sproti vnašali v računalnik in jim ustvarili profil. Ko prideš čez nekaj let, se tako spremlja oblikovanje tvojih nog, pa tudi posebnosti so zabeležene in se tako spremljajo. Kamera snema tudi od spodaj in tako so lahko videli, kakšna imajo stopala in ali bodo potrebne prilagoditve stopalnega vložka.

6. Pomerjanje

Pomočniki so jim začeli nositi različne pancerje, ki so bili točno prave dolžine in tudi širine. Tako sem izvedela, da ima večina proizvajalcev smučarskih čevljev poleg dolžin na voljo tudi različne širine:  od 92 do 106 mm. tega v športnih supermarketih seveda ne izveš, ponavadi so čevlji naloženi s škatlami po številkah in to je to.

Ob pomerjanju se je svetovalec z vsakim posebej tudi pogovarjal. Od tega, da ljudje manjše rasti in teže ter otroci potrebujejo drugačno fleksibilnost (indeks upogibne trdote) smučarskega čevlja, kot težji in obilnejši. Pomemben je tudi nagib čevlja. Pri izbiri je seveda pomembno tudi tvoje smučarsko znanje in koliko dni preživiš na smučeh.

Aha, zdaj vem tudi to, da je potrebno smučarske čevlje vedno obuvati in zapenjati stoje, ko je noga v pravilnejšem položaju.

7. Prilagajanje

Ko so kupci izbrali nekaj odelov smučarskih čevljev v ožji izbor, so šli skozi naslednji krog. Hodili so v njih po trgovini gor in dol in se pogovarjali s svetovalcem.

Ko so izbrali finalne čevlje, se je začel nadaljni posvet o fini prilagoditvi. Nekatere je potrebno obrusiti, nekatere morda pri mezinčku ali tisti gleženjski štrleči kosti malo razširiti. Nekaterim so dali notranji vložek v pečico in so ga nato oblikovali po njihovih nogah. Pri nekaterih je bilo potrebno narediti tudi notranji čevelj po meri.

Vmes, ko sem opazovala to popolno nakupovalno izkušno, so mi prinesli moje smučarske čevlje. Poskusila sem jih in v spodnjem delu so bili super, ravno prav. Majčkeno pa je bilo potrebno popraviti še osrednji del, pri tisti štrleči gleženjski kosti. Čevlji so šli na drugi krog širitve k serviserju in ko sem jih dobila v naslednje pomerjanje, so bili popolni!

V trgovini sem bila skoraj uro in pol, saj nisem bila edina, ki sem prilagajala smučarske čevlje in je bilo vendarle potrebno tudi malo počakati. A se mi zdi, da moj čas ni bil stran vržen.

8. Cena

Niti en sam kupec ni v postopku pomerjanja povprašal po ceni. Pa nisem dobila občutka, da bi bili sami taki, ki bi si to lahko privoščili. Cena je vnaprej okvirno znana na spletni strani trgovine … od… do in ni strašno visoka. Jasno pa je tudi skomunicirano, da ima nakup z gotovino dodaten popust.

Cena za prilagoditev? 10% cene mojih novih smučarskih čevljev. Če pa jih kupiš pri njih, pa je dodatno prilagajanja brezplačno. Poleg tega, če po nekaj smukah ugotoviš, da ti kljub vsemu smučarski čevlji ne ustrezajo, jih vedno lahko prineseš nazaj in poiščejo rešitev.

9. Poleg tistega nekaj več – svetovanja, tudi cross-sell

Prav vsi, ki so pomerjali smučarske čevlje so poleg tega, da so kupili ne prav poceni smučarske čevlje, k nakupu dodali vsaj par ali dva nogavic, ter smučarskega perila. Nekateri so pomerjali še čelade, drugi so iskali smučarska očala. Nikomur dodatnih izdelkov niso ponujali, ljudje so se odločali za to sami od sebe. Zakaj? Verjetno zato, ker so bili z izkušnjo prav vsi vidno tudi zadovoljni.

10. Popolna ponudba

V trgovini imajo poleg smučarskih čevljev prav vso možno opremo za smučanje, ki si jo lahko zamisliš: od rokavic, smuči, palic… do specializirane turne opreme in grelcev ter verjetno česa, za kar sploh nisem vedela, da obstaja in za kaj se uporablja.

Zaključek

Jasno je, da pri vsakdanjem nakupovanju špecerije ali izdelkov vsakdanje rabe res ne moreš pričakovati takšne vrhunske in specializirane nakupovalne izkušnje. Jasno je, da ne more biti aplikativna na vse možnosti, vem pa, da bom naslednje smučarske čevlje zagotovo kupila tam!

Če povzamem, zakaj se mi je zdela ta nakupovalna izkušnja tako edinstvena: zaradi kompetentnega in strokovnega svetovanja, osebnega stika, zaradi vnaprej vzpostavljenih jasnih pričakovanj kupcem, zaradi dobrega servisa in res dobri prilagoditvi vsem potrebam in specifikam kupcev.

Izjava: to ni oglasno sporočilo, zato imena trgovine tudi ne omenjam. Če kdo želi izvedeti, kdo so in ti bodo lahko v pomoč, naj se mi prosim oglasi. Vendar ti že sedaj povem, da imajo vse termine za naslednjih 14 dni zasedene.

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail

15 thoughts on “Nakupovalna izkušnja, ki me je sezula”

  1. Pozdravljeni,

    Lepo bi vas prosila za ime trgovine. Z veseljem bom tudi jaz moje naslednje pancarje kupila pri njih.

    Hvala in LP,
    Mojca

  2. Ko to berem se samo čudim, kakšna čudovita ponudba je to.
    Ja, res škoda, da ne rabim pancarjev.
    Hvala za to zgodbo, upam, da jo prebere čimveč ljudi, saj daje upanje, da se z znanjem in lastnim vložkom lahko tudi doma kaj doseže.
    Tebi pa prijetno smuko. Sedaj rabiš samo še lepo vreme.

  3. Spoštovani,
    tudi jaz bi vas lepo prosil za kontakt trgovine. Redko kdaj se zgodi, da naletiš na trgovino/trgovce, ki bi si jih želel vsak kupec.
    Pa veliko lepih smučarskih trenutkov vam želim.
    Matej

  4. Strategija, vztrajnost,odlična storitev.Gospod Koleša je specializiran in v radiju 250km ni take storitve. Po 7 letih (kolikor ga osebno poznam) ima zveste stranke, ki, kot Karmen, prav vse delijo naprej priporočila.

    Samo še en nasvet: Smučarske čevlje v Koali kupujte avgusta, takrat je najmanj gneče. 😉

    1. Borut, v poplavi brezosebnih izkušenj, je bila ta tako posebna in dobra, da sem jo enostavno morala zapisati. Resnično upam, da bo takih v prihodnjosti še več. In verjetno bo držalo, da daleč naokoli ni podobnega, saj je bilo v trgovini tudi veliko hrvaško in nemško govorečih obiskovalcev.

      Pa hvala za dober nasvet 🙂

Comments are closed.