Plesni tečaj

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail

Ko je imel prvi sin pred leti maturantski ples, sva z najljubšim ždela ob tisti okrogli mizi na Gospodarskem razstavišču, žulila ceneno vino in gledala srečne ljudi, ki so plesali. Takrat, tik pred sinovim maturancem nama ni padlo na pamet, da bi se morda lahko pa zdaj res že lahko naučila plesat. Saj, maturanc je bil fajn, ampak nekaj je vseeno manjkalo.

Zato sva sklenila, da bova pred naslednjim maturancem od starejše hčerke, šla v plesni tečaj. No, tam enkrat letošnjega januarja smo že vedeli za datum maturatskega plesa aprila, in takrat je bil skrajni čas, da se vpiševa v plesni tečaj.

Ponavadi sem pri nas doma jaz tista, ki rihtam stvari, tokrat pa se je najljubši zavzeto lotil projekta “THE plesni tečaj”. Kar je razumljivo, tukaj je on vlagal kviskota: če je hotel zaplesati maturantski ples s hčerko, se je pač moral naučiti plesati.

Presurfal je internete in našel obetajoč plesni tečaj z luštno plesno šolo v našem malem kraju. Tudi termin je ustrezal njemu, meni žal niti ne, ker imam ob petkih zvečer ponavadi pevske vaje, ampak sva sklenila, da bova že kako prefurala.

In sva šla.

Ko sva prišla s prve ure najinega prvega plesnega tečaja, takrat februarja, sem tole napisala na facebooke:

Ime mi je…”, je rekel. Postavil se je na sredo dvorane, njegova drža je bila pokončna. Oblečen v sivo majico, skozi katere si lahko zaslutila čvrste mišice, zguljene kavbojke in lepe črne čevlje, katerih pete so šklopotale po parketu. “Verjamem, da doma punce držite komando”, je rekel, in nato dodal: “ampak tukaj fantje vodimo!” Privzdignila sem obrvi, pih, a zdaj bomo pa take šovinistične tule poslušali? Nato je šel do računalnika in iz zvočnikov se je razlegla prva pesem. Huuuj, neka kaoatomicfakinharmonik varianta. “Najprej se bomo naučili fokstrot!” Začel je s koraki in se suvereno pozibaval po sredini dvorane, kot da bi plesal. Aja, saj je plesal, to je plesni učitelj in tukaj je plesni tečaj. Pokazal je držo, prve korake in že sva z N. zaplesala. No, ja. Nerodno sva se prestopala, lovila ritem, si hodila po prstih, sem in tja sem ugotovila, da jaz vodim, da greva prehitro, potem prepočasi, potem me je začelo špikat v levem kolenu, pa grabit v križu in v dvorani je postalo grozno vroče. Par z leve se je ves čas zaletaval, par z desne je šel v narobe smeri. Uro in pol sva se smejala, ko počena. Uro in pol nisem niti pomislila ne na otroke, ne na službo, ne na čekiranje telefona ali mailov. Naučila sva se osnovni korak za foxtrot “slow, slow, quick, quick” in v cikcaku, pa jebote disco “desna naprej, nazaj, dotik, rokce narazen, rokce skupaj”. Na koncu sem pred plesno dvorano v garderobi srečala sošolko iz prvega razreda. In potem bivšo sosedo. N. je srečal sošolca iz OŠ in srednje, ki je poročen z mojo sošolko iz prvega razreda in pa bivšega soseda, ki je poročen z bivšo sosedo. Prva dva sta ravno zaključila s salso, druga dva sta hitela na nadaljevalnega. V garderobi je bilo pol Kamnika, punce v krasnih plesnih čeveljcih, polno je bilo smeha. Tej plesni sceni ful dogaja, ej čisto en nov svet. Ko sva prišla ven, je romantično snežilo. 

Lahko si predstavljaš, da me je družabni ples začaral, kajne?

Začetni plesni tečaj sva zaključila konec aprila, N. je odplesal dunajski valček s hčerko na maturancu in v tisti gneči na plesišču sva skušala nekaj podobnega fokstrotu in disko foxu. Na začetnem tečaju sva se naučila osnov za angleški valček, dunajski valček, fokstrot, disco fox, ča-ča-ča in polko, buh je nima rad.

In… potem nisva plesala. Nič. Celo poletje. Sploh nič.

Kljub temu, da sva zaprmej rekla, da bova doma vadila… no, nič. Ni bilo časa, ni prostora, ni bilo volje, ni bila prava muska,… nič. In če ne plešeš, jah, tudi hitro pozabiš vse te zapletene korake in gibe.

Zato ni bila težka odločitev, da greva jeseni v nadaljevalni plesni tečaj. Oba rada pleševa, se rada naučiva kaj novega. In sva konec septembra zopet šla.

Na tem jesenskem nadalnjevalnem (pišuka, ne znam napisat te besede!) plesnem tečaju sva utrdila pridobljeno znanje z začetnega tečaja, dodali smo nekaj novih likov in figur ter se naučili še jive in rumbo. Sploh rumba mi je krasna, tudi glasba mi je všeč. Cele dneve bi lahko gledala You Tube in plesalce, kako noro seksi vrtinčijo  boke in roke. Ampak seveda, od tega sva midva še zelo daleč. Ko sem nazadnje poskusila v domači kuhinji tako sukati boke med kuhanjem golaža, sem skoraj spahnila kolk.

Ni čudno, da so vse te plesalke tako vitke in brez celulita!

Zdaj sva že bila tako samozavestna, da sva si upala it na t.i. preplesavanje za začetnike. V soboto zvečer v Škofji Loki, v industrijski coni, kjer so prostori plesnega kluba, zvečer postane noro živahno: iz teme prilezejo, kot na koncert Laibachov ljudje v črnem in z belimi križi na rokah, no, tukaj pa ljudje v plesnih čeveljcih in hitijo v plesat.

Najprej nama je bilo strašno nerodno, ker sva še vedno dve plesni kladi, ampak sva se treme hitro znebila. K temu je pripomoglo tudi to, da je bila v dvorani tema in jo je osvetljevala le fantastična disko kugla na sredini. Disko kugla, si lahko misliš, ha?! Vzdušje je bilo prav čarobno. No, če je pa temno, pa tudi noben ne bo videl, da sva se kje zaštrikala in sva z užitkom plesala cel večer. Vmes sva morala celo počivati, ker za ples rabiš kondicijo, veliko kondicije. Vitke plesalke, pa to.

Samo še vitka moram ratat, eto, pa bo!

Prejšnji teden nama je celo uspelo, da sva zaplesala doma, v kuhinji, kjer je še največ prostora. Pri čačača sva se že skregala, kdo da pleše nekaj narobe in mislim, da tako ne bo šlo. Plesat je treba med ljudmi. Doma sva oba eden bolj pametna od drugega.

Nadaljevalni plesni tečaj I. se je zaključil, na žalost pa razen naju ni več kandidatov za nadaljevalni plesni tečaj II. Ali bova morala počakati, da naslednja runda tečajnikov, ki bo morda bolj zavzeta pride do nadaljevalnega tečaja II. ali bova morala vzeti individualne ure, da ujameva tiste pred nama.

In ja, dosti bolje pleševa, če on vodi.

Samo ritem mora še osvojit. Zdaj je on kriv, če kaj ne gre 🙂

 

Facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail

2 thoughts on “Plesni tečaj”

Comments are closed.