V Toskani sem bila že večkrat, ali službeno ali zasebno, vedno znova se neznansko rada vračam tja. Nazadnje sva bili s hčerko pred tremi leti, ko je uspešno naredila sprejemne izpite za umetniško gimnazijo. Letos pa smo se potepali po Toskani (skoraj) cela družina. Le najstarejši je ostal doma, ker se je menda moral učiti za izpite na faksu. Menda zato, ker je bil pri nas doma tudi žur. Menda.
Mislim, da je bilo letos za prvomajske praznike vsaj pol mojih Instagram frendov v Toskani, no, vsaj po slikah sodeč.
Srečala sicer nisem nobenega, je bilo pa po vseh turističnih placih slišati res veliko slovenščine. Imeli smo veliko srečo z vremenom, starejši sin je do doma pošiljal SMSe o snežni kataklizmi, mi pa smo se martinčkali na toplem sončku.
Namestili smo se v bližini San Gimignana, na čudoviti posesti s prekrasnim razgledom, na hribčku prav na sredi vinogradov. Bivali smo v udobnem apartmaju, da smo si sami pripravljali zajtrke. Izhodišče je bilo fino za vse izlete naokoli, prav v samem srcu Toskane smo bili. Na večerne potepe po Sandžiju pa lahko kar pozabiš, tam je zvečer, ko gredo turisti, vse prazno in zaprto.
Ko greš v Toskano z mulci, lahko kar pozabiš tudi na ležerna posedanja ob bazenu, z dobrim narezkom in glažem rubinastega Chiantija v roki, in pa da samo uživaš v prekrasnih razgledih, preklopiš na ležeren italijanski tempo. Ne, ko greš z mulci, je akcija! Zato smo se tokrat potepali naokoli predvsem po hardcore turističnih destinacijah, katerim bi se sicer sama na daleč izognila.
Prekrižarili smo celo Toskano, poleg San Gimignana, smo šli v Piso, Volterro, Sieno, na oba konca obale italijanskega škornja, vse od Livorna do Ravenne na drugi strani. Vmes pa hribčki in dolin’ce, obvezno smo zavili še v Greve di Chianti. Priznam, obujala sem spomine na moje prve Toskanske potepe tam pred leti, pa seveda na obvezen obisk v Dariotovo macellerio in po nekaj flaš dobrega Chiantija je bilo treba.
V nekaj letih so Lahi lepo porihtali ceste, sploh avtocesta od Bologne do Firenc je zdaj super, novi dolgi predori so bistveno olajšali in pohitrili mukotrpno cijazenje po prejšnji ozki avtocesti nevredni svojega imena med tovornjaki. Prav super!
Zaradi umetnice v družini, smo se veliko potepali po muzejih, cerkvah in bazilikah. Stopnine so drage, a je viden še en napredek: vstopnice zdaj kupiš na enem mestu in ti veljajo v paketih za posamezne znamenitosti, tako ni več potrebno čakati na več različnih vstopnic za vstop v razne znamenitosti.
Več v naslednjem prispevku.