Res je, da obožujem sneg, zimo in smučanje, letos smo vsega doživeli res obilo. Pa vendarle sem se razveselila podaljšanega vikenda v plus in minus, z lepim vremenom in potepom nekam daleč, o ja, na toplo.
Letošnje delovne in domače obveznosti so naju oba z najljubšim tako zdelale, da sva se odločila, da za prvomajske mini počitnice ne gremo nikamor špilat turiste, ampak da se s tamalimadvema najstnikoma zavlečemo na Hvar in samo uživamo.
Tako je tudi bilo.
Hvar nas je pozdravil čudovito zelen in razcveten, morska voda je bila ravno prav frišna za kopanje, privoščili smo si dolge zajtrke in kosila zunaj na sončni terasi s prekrasnim pogledom na zaliv, klepetali z našimi dalmatinci, pijuckali bevandico, uživali v pici in pašticadi pri Davorju in hodili na dolge sprehode ob obali, gor na sv. Anteja in si privoščili sončne kopeli na plaži.
Praznih plaž. Brez turistov, vonja po sončnih kremah in rezerviranih brisač.
Cvetovi limonovcev in pomarančencev pod oknom so noro dišali, okoli njih so brenčale čebelice. Jadranka je rekla, da si lahko naberem limon in pomaranč, kot mi srce poželi. Okus svežih limon je res fantastičen.
Pekli smo ribe in steake na gradeli, uživali v svežih špargljih, dva mi je uspelo celo nabrati v šavju pod Antejem, moja prva, prav ponosna sem bila.
Takole izgleda ta slastna pašticada pri Davorju; veprovo meso, ki se marinira 48 ur in nato skupaj z zelenjavo kuha še 10 ur.
Za prste polizat!
Tisti, ke veste, da res ne maram hodit v hrib, boste cenili tale moj podvig: 8 in pol kilometrov hoda in 400-500 m višincev. V Dalmaciji še jaz začnem lazit v hribe. Razgled na Ščedro, Korčulo, Pelješac in Vis odtehta vse trpljenje in znojenje. Tale slika je s pol poti:
Takole je pa na vrhu:
Poleg dveh šparljev smo nabrali tudi cvetoči žajbelj.
Prvomajski Hvar je razcveten, da je veselje. Zdaj pride na vrsto nekaj slik rožic, ne morem si pomagat. Saj so kičaste, ampak…
Te vijolične so sploh zanimive. Rastejo iz tiste solate na obali, imajo ogromne cvetove, ki se ob sončnem zahodu zaprejo.
Privoščila sem si veeeliko branja in dooolge uživaške zajtrke zunaj, na terasi, s fantastičnim razgledom.
In ja, s sončnim zahodom tudi.
Ribiči so bili pridni.
Za konec pa še skok v vodo in odkravljat čez zaliv.
Morje je imelo že okoli 21 stopinj, kar je meni še vedno premrzlo, brrrr.
Na poti domov, čez 1,4 km dolg tunel v živi skali. Ta je vsakič znova dogodivščina.
In ja, spet nam ni ratalo it na slapove Krke, nise nam dalo.
To je bilo to, to smo rabili.
**********
Še nekaj Hvarskih zapisov:
Stiskanje olivnega olja
Obiranje oliv na Hvaru
Jesenski Hvar
Poletni dopust
Surfanje 2016
Srečno smo prispeli v luko Vis in natankali. K sreči to ni bila naša črpalka, vseeno se pa kar malo ustrašiš:
