Vis in Komiža

Letos smo rentali čoln za cel teden. Vreme nam je, za razliko od tedna prej res šlo na roke in privoščili smo si prelepe morske potepe naokoli po hrvaških otokih. Tudi Vis je padel, podobno kot pred dvema letoma. Če te zanimajo takratne slike, poglej tukaj. Tudi te predlanske so super fascinantne, sploh garaža za podmornice in Zelena špilja.

Najprej nas je zjutraj sredi morja presenetila megla. Na cesti je lažje: gledaš naprej in nazaj, na morju pa lahko v megli prileti noro hiter ogromen trajekt ali katamaran iz vseh smeri, smo bili kar malo presrani. Srečno smo prispeli v luko Vis in natankali. K sreči to ni bila naša črpalka, vseeno se pa kar malo ustrašiš:

Continue reading Vis in Komiža

Kako smo se malo pohvarili za prvi maj

Res je, da obožujem sneg, zimo in smučanje, letos smo vsega doživeli res obilo. Pa vendarle sem se razveselila podaljšanega vikenda v plus in minus, z lepim vremenom in potepom nekam daleč, o ja, na toplo.

Letošnje delovne in domače obveznosti so naju oba z najljubšim tako zdelale, da sva se odločila, da za prvomajske mini počitnice ne gremo nikamor špilat turiste, ampak da se s tamalimadvema najstnikoma zavlečemo na Hvar in samo uživamo.

Tako je tudi bilo.

Hvar nas je pozdravil čudovito zelen in razcveten,  morska voda je bila ravno prav frišna za kopanje, privoščili smo si dolge zajtrke in kosila zunaj na sončni terasi s prekrasnim pogledom na zaliv, klepetali z našimi dalmatinci, pijuckali bevandico, uživali v pici in pašticadi pri Davorju in hodili na dolge sprehode ob obali, gor na sv. Anteja in si privoščili sončne kopeli na plaži.

Praznih plaž. Brez turistov, vonja po sončnih kremah in rezerviranih brisač.

Cvetovi limonovcev in pomarančencev pod oknom so noro dišali, okoli njih so brenčale čebelice. Jadranka je rekla, da si lahko naberem limon in pomaranč, kot mi srce poželi. Okus svežih limon je res fantastičen.

Pekli smo ribe in steake na gradeli, uživali v svežih špargljih, dva mi je uspelo celo nabrati v šavju pod Antejem, moja prva, prav ponosna sem bila.

Takole izgleda ta slastna pašticada pri Davorju; veprovo meso, ki se marinira 48 ur in nato skupaj z zelenjavo kuha še 10 ur.

Za prste polizat!

Tisti, ke veste, da res ne maram hodit v hrib, boste cenili tale moj podvig: 8 in pol kilometrov hoda in 400-500 m višincev. V Dalmaciji še jaz začnem lazit v hribe. Razgled na Ščedro, Korčulo, Pelješac in Vis odtehta vse trpljenje in znojenje. Tale slika je s pol poti:

Takole je pa na vrhu:

Poleg dveh šparljev smo nabrali tudi cvetoči žajbelj.

Prvomajski Hvar je razcveten, da je veselje. Zdaj pride na vrsto nekaj slik rožic, ne morem si pomagat. Saj so kičaste, ampak…

Te vijolične so sploh zanimive. Rastejo iz tiste solate na obali, imajo ogromne cvetove, ki se ob sončnem zahodu zaprejo.

Privoščila sem si veeeliko branja in dooolge uživaške zajtrke zunaj, na terasi, s fantastičnim razgledom.

In ja, s sončnim zahodom tudi.

Ribiči so bili pridni.

Za konec pa še skok v vodo in odkravljat čez zaliv.

Morje je imelo že okoli 21 stopinj, kar je meni še vedno premrzlo, brrrr.

Na poti domov, čez 1,4 km dolg tunel v živi skali. Ta je vsakič znova dogodivščina.

In ja, spet nam ni ratalo it na slapove Krke, nise nam dalo.

To je bilo to, to smo rabili.

**********

Še nekaj Hvarskih zapisov:

Stiskanje olivnega olja

Obiranje oliv na Hvaru

Jesenski Hvar

Poletni dopust

Surfanje 2016

Pomlad in slovo

Je že tako, da vse lepo prehitro mine. Saj je luštno pridet domov, polupčkat otroke in moža, pa ni ga čez spanje v svoji postelji (čeprav je danes ponoči naš maček žural in sem spala bolj malo)…

Ampak pridet iz sončnih in toplih krajev v tole sivo deževno in mrzlo depro, plus vsi ti vroče/hladni prehodi na letaliških avtobusih in letalih… so me danes zvečer dobesedno položili. Grlo me boli, moja glava je balon, kašljam… Ali je gripa, ali se mi toži po soncu, kdobivedel.

Čez vikend se bom sestavljala skupaj, z mislijo na tole pomlad.

Čao, Olimp!