Kot je že tradicionalno v decembru, smo skočili s prijatelji na podaljšani vikend in si privoščili ornk smučarijo. To je tista naša smučarija – brez otrok. In tam se res smuča, kot se šika! Nobenih lulat, kakat, pomfri bi, lačen, žejen, krofi, štrudelj in podobnih for ni.
No, moram pa priznati, da je iz leta v leto ta naša smučarija s prijatelji vedno bolj podobna geriatrični smučarski sekciji. Kar naprej kdo jamra kaj vse ga boli, en ima frderbano ramo, drugi koleno, tretja je dala čez kemo in podobne, ma vsako leto kaj nebodigatreba dodamo. Tako, da to v resnici ni pravi ski opening, saj za nas ne obstaja Après Ski ampak se potem raje izležavamo in grejemo po savnah in v hotelskih bazenih in džakuzijih. No, vsaj hotel zagotovo izbiramo po tem koliko toplo vodo imajo v bazenu. In letos mi je celo uspelo it zjutraj plavat. Pogrešam plavanje, zelo.
