Tale sončna še ni iz Brd, je pa na poti, tam izpod Nanosa. Ta trta, ki rodi krasno grozdje in kjer pri Pasjem repu v/na Orehovici znajo narediti fantastična vina. In zgodbe o njem. 
Tukaj je Franc reke: “Ma pohlej te čudovite pršute”, naj mi vegići ne zamerijo. Pujse so prelepe, ampak… bliža se novo leto in čas, ko… ooooojej.
Nedeljsko jutro v Brdih je bilo potem krmežljavo in megleno. Le kakiji, mandarine in granatna jabolka so živo žarela. 
Medana je vasica, ki ždi na vrhu hriba, skoraj pri vsaki hiši so znani vinarji: Belica, Kristančič, Simčičev Marjan in seveda naša Simona in Aleks Klinec. Oštja, pa kakšno veliko drevo je na sredi vasi.
Poglej ta žlahten sadež, neverjetno sladkega okusa. Zdaj vem, zakaj se poezija piše tu.
In ti čudoviti razgledi, kljub megli. Pri jutranjem potepu se mi je pridružil Klinčev stric, ki mi je povedal vse o oljkah in anka o oljčnem olju. 
Kamorkoli pogledaš, so trte. 
Kakšne barve!
Pri Klinčevih so doma kapuni. In kure, gosi, račke, osli, pujse, koze, konj in druge zverine.
Upam, da tole nista lepotca s slik zgoraj:
Tole so pa trtini dojenčki:
Kjer se zbirajo vina s celega sveta.
Lepo je.