Je bolj prav oljka ali oliva? Ma, vseeno mi je, mi rečemo, da obiramo olive in pika! Tako, kot tudi ne uporabljam trapaste števke in rečem številka. Še dobro, da sem prejšnji teden poslušala strašno zanimivo predavanje Marka Stabeja o slovenskem jeziku in se zdaj sploh ne sekiram.
Torej, letošnje krompirjeve počitnice smo preživeli na Hvaru in pomagali prijateljem obirati olive.
Letošnje leto je oblica, to je avtohtonoma hvarska sorta, bogato obrodila. Količinsko. Plodov na drevesih je bilo namreč ogromno, žal pa je bila letošnja suša prehuda in so plodovi čisto drobceni. Prizanašala tudi ni spomladanska pozeba, ki je grdo oklestila tudi pridelke citrusov. Jadrankina pomaranča je tako cvetela šele konec oktobra. Drevo, ki je bilo tik pod našim apartmajem, je imelo neverjetno opojen vonj.
V soboto smo brali prvi dan, v Pitvah.
Od devetih do treh popoldan, vmes z marendo, smo klestili olive na ponjavo spodaj. Nagajala nam je burja, ki je ta dan divjala od Brača sem. Oblica je imela še precej plodov zelenih, sicer so črni, ampak smo jo vseeno obirali. Pravijo, da so za olje dobri tudi taki.
Najprej smo položili ponjave, nato smo zavihali rokave in šli vejo po vejo… Pogumnejši so se povzpeli na drevo ali na lestev, ostali smo obirali spodnje veje. V enem dnevu smo uspeli obrati tri drevesa. Delo ni naporno, če paziš, da nimaš rok preveč navzgor 🙂 Ob tem sem se naposlušala zanimivih zgodb olivah, o trti, o turistih, o hvarskih domačinih, pa celotno zgodovino prednikov naših prijateljev. Ob tem smo se nasmejali, še posebej Sibe jih ima vedno na zalogi in ko poje v tisti svoji dalmatinščini, je smeha vedno na pretek.
Jadranka je zvečer skuhala fantastičen brodet iz ugorja, zraven pa je bilo dalmatinsko zelje (kot mu rečejo), ki se pripravi kot nekakšna blitva, z veliko olivca, česna in krompirjem. Njami.
In potem nas je narava počastila še s prekrasnim sončnim zahodom in pogledom iz apartmaja. Burja nas je ta dan dobro prepihala, vendar je bilo vseeno ravno prav toplo in marsikdo se je celo še kopal v morju. No, sama sem bolj zmrznjena rit, pa sem se tokrat držala bolj kopnega.
Naslednje dni smo obirali v Zavali, kjer so bile olive še bolj drobcene. Sibe mi je prinesel celo vrečo granatnih jabolk, mandarine pa smo pobirali kar pod drevesi. Ker niso škropljene, sem doma potem njihovo lupinico kandirala. Nebeške so!
Vse dni nam je kuhala fantastična kosila gostiteljica Jadranka, od brodeta do njene slavne pašticade z njoki. En večer pa smo si privoščili tudi krasno pico pri Davorju, ki ima v tem letnem času konobo odprto le preko vikenda.
V naslednjem prispevku pa o tem, kako smo stiskali olivno olje v oljarni v Svirčah in še o tem, kako smo se potepali po Hvaru.
Simple je: oljka je drevo, oliva je sadež tega drevesa. Vsaka števka je število, vsako število pa ni števka. Pač pa je njegov zapis sestavljen iz števk. A je to res tako komplicirano?