V družbi Sibeta smo se zapeljali na otoček Šćedro in se skupaj z njim sprehodili skozi kraje, kjer je on preživljal svojo mladost. Zgodbe o rastju, življu in običajih so bile nadvse zanimive, kot vedno jih Sibe rad začini tudi s humorjem. Ogledali smo si polja, se sprehodili čez nasade oljčnih dreves, poslušali zgodbe o tem, kako so generacije gradile kamnite ograje, kje so se nekoč pasli oslički in kako so pekli kruh. Prelepo! O tem, kako je bilo življenje težko, kako so nekoč zadruge odkupovale lavando in smilj, pa o tem, kako je bilo nekoč morje bogato z ribo.
Tag: Hvar
Kako smo se malo pohvarili za prvi maj
Res je, da obožujem sneg, zimo in smučanje, letos smo vsega doživeli res obilo. Pa vendarle sem se razveselila podaljšanega vikenda v plus in minus, z lepim vremenom in potepom nekam daleč, o ja, na toplo.
Letošnje delovne in domače obveznosti so naju oba z najljubšim tako zdelale, da sva se odločila, da za prvomajske mini počitnice ne gremo nikamor špilat turiste, ampak da se s tamalimadvema najstnikoma zavlečemo na Hvar in samo uživamo.
Tako je tudi bilo.
Hvar nas je pozdravil čudovito zelen in razcveten, morska voda je bila ravno prav frišna za kopanje, privoščili smo si dolge zajtrke in kosila zunaj na sončni terasi s prekrasnim pogledom na zaliv, klepetali z našimi dalmatinci, pijuckali bevandico, uživali v pici in pašticadi pri Davorju in hodili na dolge sprehode ob obali, gor na sv. Anteja in si privoščili sončne kopeli na plaži.
Praznih plaž. Brez turistov, vonja po sončnih kremah in rezerviranih brisač.
Cvetovi limonovcev in pomarančencev pod oknom so noro dišali, okoli njih so brenčale čebelice. Jadranka je rekla, da si lahko naberem limon in pomaranč, kot mi srce poželi. Okus svežih limon je res fantastičen.
Pekli smo ribe in steake na gradeli, uživali v svežih špargljih, dva mi je uspelo celo nabrati v šavju pod Antejem, moja prva, prav ponosna sem bila.
Takole izgleda ta slastna pašticada pri Davorju; veprovo meso, ki se marinira 48 ur in nato skupaj z zelenjavo kuha še 10 ur.
Za prste polizat!
Tisti, ke veste, da res ne maram hodit v hrib, boste cenili tale moj podvig: 8 in pol kilometrov hoda in 400-500 m višincev. V Dalmaciji še jaz začnem lazit v hribe. Razgled na Ščedro, Korčulo, Pelješac in Vis odtehta vse trpljenje in znojenje. Tale slika je s pol poti:
Takole je pa na vrhu:
Poleg dveh šparljev smo nabrali tudi cvetoči žajbelj.
Prvomajski Hvar je razcveten, da je veselje. Zdaj pride na vrsto nekaj slik rožic, ne morem si pomagat. Saj so kičaste, ampak…
Te vijolične so sploh zanimive. Rastejo iz tiste solate na obali, imajo ogromne cvetove, ki se ob sončnem zahodu zaprejo.
Privoščila sem si veeeliko branja in dooolge uživaške zajtrke zunaj, na terasi, s fantastičnim razgledom.
In ja, s sončnim zahodom tudi.
Ribiči so bili pridni.
Za konec pa še skok v vodo in odkravljat čez zaliv.
Morje je imelo že okoli 21 stopinj, kar je meni še vedno premrzlo, brrrr.
Na poti domov, čez 1,4 km dolg tunel v živi skali. Ta je vsakič znova dogodivščina.
In ja, spet nam ni ratalo it na slapove Krke, nise nam dalo.
To je bilo to, to smo rabili.
**********
Še nekaj Hvarskih zapisov:
Jesenski Hvar
Še nekaj lepih slik z jesenskega Hvara, iz Starega grada in Hvara. Lepo je bilo. Tam, kjer je sicer poleti polno turistov, je bilo vse prazno.
Obiranje oljk na Hvaru
Je bolj prav oljka ali oliva? Ma, vseeno mi je, mi rečemo, da obiramo olive in pika! Tako, kot tudi ne uporabljam trapaste števke in rečem številka. Še dobro, da sem prejšnji teden poslušala strašno zanimivo predavanje Marka Stabeja o slovenskem jeziku in se zdaj sploh ne sekiram.
Torej, letošnje krompirjeve počitnice smo preživeli na Hvaru in pomagali prijateljem obirati olive.
Letošnje leto je oblica, to je avtohtonoma hvarska sorta, bogato obrodila. Količinsko. Plodov na drevesih je bilo namreč ogromno, žal pa je bila letošnja suša prehuda in so plodovi čisto drobceni. Prizanašala tudi ni spomladanska pozeba, ki je grdo oklestila tudi pridelke citrusov. Jadrankina pomaranča je tako cvetela šele konec oktobra. Drevo, ki je bilo tik pod našim apartmajem, je imelo neverjetno opojen vonj.
Windsurfing, 2017
Ko se čez noč temperatura spusti za 15+ stopinj in se na tako ravno prav lenobno sobotno popoldne zavlečeš pod topel kovter, s šalco toplega čaja iz domačih zelišč, je čas za tiste prave počitniške reminiscence. Še posebej, ker je drugi del planiranih počitnic v avgustu zaradi višje sile padel v vodo.
Letošnja bera surfarskih fotografij je bila odlična. Sploh tista s čolna, ko smo v divjem popotovanju s Korčule nazaj na Hvar drveli po noro visokih valovih čez kanal med Pelješcem in Korčulo. Kjer je bilo, ne pretiravam, na stotine surfarjev in kajtarjev.
