Ker je bil naš letošnji junijski dopust prekratek, delovniki pa vse do začetka septembra dolgi, predolgi, nekaj tudi službenih poti, pa tudi skrb za babi doma je vsak dan težja, sva se z najljubšim odločila, da si privoščiva oddih samo za naju. Zaradi babičinega zdravstvenega stanja sva se odločila, da ne greva kam daleč z letalom ampak se zadržujeva bolj v bližini, tako da lahko v enem dnevu prideva nazaj, če bi bilo kaj narobe.
Tag: morje
Viške pečine, špilje, gamsi ali morda koze in druge zverine
Po zajtrku v Komiži smo se potepali po vzhodni morski strani Visa, kjer je ogromno zanimivih pečin, špilj in tudi nekaj zverin. Videli smo delfine, pa tudi koze (ali so to morda bili gamsi, kdo bi vedel, bili so visoko zgoraj na pečinah nad morjem). Kopali smo se v lepih zalivčkih s kristalno vodo in poskušali ponovno videti znamenito Stinico, a je bila zopet strašna gužva in smo se raje kar obrnili.
Na slikah tele jame in vzporedne plasti kamnine sploh niso videti tako zelo atraktivne, kot so v resnici.
Continue reading Viške pečine, špilje, gamsi ali morda koze in druge zverine
Vis in Komiža
Letos smo rentali čoln za cel teden. Vreme nam je, za razliko od tedna prej res šlo na roke in privoščili smo si prelepe morske potepe naokoli po hrvaških otokih. Tudi Vis je padel, podobno kot pred dvema letoma. Če te zanimajo takratne slike, poglej tukaj. Tudi te predlanske so super fascinantne, sploh garaža za podmornice in Zelena špilja.
Najprej nas je zjutraj sredi morja presenetila megla. Na cesti je lažje: gledaš naprej in nazaj, na morju pa lahko v megli prileti noro hiter ogromen trajekt ali katamaran iz vseh smeri, smo bili kar malo presrani. Srečno smo prispeli v luko Vis in natankali. K sreči to ni bila naša črpalka, vseeno se pa kar malo ustrašiš:
Cinque Terre
Cinque Terre. Z eno besedo: ne it tja, to je turistična past!
Hujša, kot Firence. Ali Pisa.
No ja, ampak je tam takoooo lepo.
Super je, ker vasice povezuje vlak. Manj super je, da ta vlak vozi večinoma po tunelih in nič ne vidiš. Super je, ker si lahko kupiš dnevno karto za vlak in vstopnino v nacionalni park.
Ampak potem se pač s hordo turistov vališ dol po uličicah slikovitih mestec. Po napornih dnevih in številnih prehojenih kilometrih v Firencah se je hči uprla, da bi šli po treking poteh po vrhovih vasi, pa sva bili pač bolj urbani.
Pa tudi vreme se je frderbalo. Domačini so sicer govorili o strahoviti nevihti, ki prihaja, čolne so po uličicah zvekli visoko gor, tudi morski valovi so bili noro visoki in siloviti, vendar smo imeli v tem koncu vseeno kar srečo. Malo bolj vzhodno in dol nazaj proti Firencam, je v neurju ruvalo drevesa in poplavljalo.
Korčula
Vsako leto na dopustu naredimo odpravo sinjega galeba. Lani smo jo z gliserji mahnili na Vis, letos pa na Korčulo. Za izlet smo si izbrali res lep in vroč dan, ki pa je popoldan presenetil z nenapovedanim hudim maestralom, ki je presenetljivo trajal še dolgo v večer. Vožnja nazaj je bila temu primerna – kot na tistem vlakcu gori doli in naokoli v Gardalandu. No, ampak dopoldan je bilo še vse v redu in prelepo, Korčula je krasna in zanimiva, a tudi zelo turistična. Za kopanje smo se zapeljali v zaliv s kristalno turkizno vodo med Badijo in Korčulo, kjer pa je imelo enake namene še kakšnih 100 drugih bark, zato smo jo mahnili potem raje kar do Badije, se privezali za osamljeni stari pomol in se sprehodili po otočku.