Obiranje oljk na Hvaru

Je bolj prav oljka ali oliva? Ma, vseeno mi je, mi rečemo, da obiramo olive in pika! Tako, kot tudi ne uporabljam trapaste števke in rečem številka. Še dobro, da sem prejšnji teden poslušala strašno zanimivo predavanje Marka Stabeja o slovenskem jeziku in se zdaj sploh ne sekiram.

Torej, letošnje krompirjeve počitnice smo preživeli na Hvaru in pomagali prijateljem obirati olive.

Letošnje leto je oblica, to je avtohtonoma hvarska sorta, bogato obrodila. Količinsko. Plodov na drevesih je bilo namreč ogromno, žal pa je bila letošnja suša prehuda in so plodovi čisto drobceni. Prizanašala tudi ni spomladanska pozeba, ki je grdo oklestila tudi pridelke citrusov. Jadrankina pomaranča je tako cvetela šele konec oktobra. Drevo, ki je bilo tik pod našim apartmajem, je imelo neverjetno opojen vonj.

Continue reading Obiranje oljk na Hvaru

Cinque Terre

Cinque Terre. Z eno besedo: ne it tja, to je turistična past!

Hujša, kot Firence. Ali Pisa.

No ja, ampak je tam takoooo lepo.

Super je, ker vasice povezuje vlak. Manj super je, da ta vlak vozi večinoma po tunelih in nič ne vidiš. Super je, ker si lahko kupiš dnevno karto za vlak in vstopnino v nacionalni park.

Ampak potem se pač s hordo turistov vališ dol po uličicah slikovitih mestec. Po napornih dnevih in številnih prehojenih kilometrih v Firencah se je hči uprla, da bi šli po treking poteh po vrhovih vasi, pa sva bili pač bolj urbani.

Pa tudi vreme se je frderbalo. Domačini so sicer govorili o strahoviti nevihti, ki prihaja, čolne so po uličicah zvekli visoko gor, tudi morski valovi so bili noro visoki in siloviti, vendar smo imeli v tem koncu vseeno kar srečo. Malo bolj vzhodno in dol nazaj proti Firencam, je v neurju ruvalo drevesa in poplavljalo.

Continue reading Cinque Terre

Firence

Pred štirimi leti sva se z bodočo dijakinjo umetniške gimnazije potepali po Firencah in Toskani. In to sva letos jeseni, z frišno brucko, študentko umetnostne zgodovine tudi ponovili. Če sem pred štirimi leti jaz govorila o slikah, ki sva jih občudovali v galeriji Ufizzi, sem zdaj imela sama nadvse podkovano, strastno in zelo zanimivo vodenje naše študentke. Vlekla me je od slike do slike, od kipa do kipa, od muzejev do galerij, pa tudi v kupolo Duoma in na stolp sva se povzpeli, kot se spodobi za pravi turistki. Nekaj dni sva dobro jedli in uživali v vedno krasni Italiji. Ah, Firence. Poglej.

Firence, pogled z Duoma

Bivali sva v čudovitem hotelčku, fantastični medičejski vili na hribčku nad Firencami. Do centra mesta sva imeli dobre pol urice peš.

Continue reading Firence